Tudi slovenska podjetja bi lahko izkoristila gospodarsko rast v Latviji
Latvija je ena izmed treh baltskih držav, ki v zadnjih letih beležijo zelo hitro gospodarsko rast, to pa želijo izkoristiti številne tuje družbe. Sodelovanje slovenskih podjetij je tako kot z Estonijo in Litvo tudi z Latvijo razmeroma slabo, trgovinska menjava pa je omejena le na nekaj izdelkov, zato je priložnosti za sodelovanje veliko.
Latvija je po število prebivalcev manjša od Litve in večja od Estonije, njeno gospodarstvo pa zaradi odločne gospodarske politike in reform beleži visoko rast. K hitremu razvoju države je posebej pripomogla odlična geografska lega, predvsem meja z Rusijo, zato pravi "razcvet" doživljata predvsem trgovina in finančna industrija. Tako kot v večini evropskega dela nekdanje Sovjetske zveze je tudi v Latviji delovna sila izobražena in kvalificirana, državo pa predvsem pesti razmeroma majhen nabor izvoznih izdelkov (predvsem les, različne kovine in živila) ter še vedno razmeroma nizka kupna moč njenih 2,3 milijona prebivalcev.
Kljub naštetim "pomanjkljivostim" pa je Latvija zelo perspektiven trg, tudi za slovenska podjetja, tako za velika kot tudi za mala in srednja. Menjava med državama je nekaj nad 20 milijonov evrov, pri čemer Slovenija beleži precejšen trgovinski presežek. Na izvozni strani slovenskih podjetij prevladujejo zdravila, na uvozni pa predvsem izdelki lesne industrije.
Prostora za sodelovanje je tako še veliko, največje priložnosti pa poleg na področju prodaje farmacevtskih in sanitetnih izdelkov obstajajo še na področju telekomunikacij, finančnih storitev, opreme za lesno in pohištveno industrijo, rešitev za varovanje okolja, pa tudi na področju turizma.
Na latvijskem trgu so močno "zasidrana" predvsem podjetja iz skandinavskih držav, pa tudi nemška, v državo pa priteka tudi številno blago iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Latvija ima tako kot ostale baltiške države številčno rusko govoreče prebivalstvo, več kot tretjino, ki je zelo močno na gospodarskem področju.
Država ima 15-odstotni davek na dobiček, stopnja davka na dodano vrednost pa je 15-odstotna, znižana, predvsem za osnovna živila, pa je petodstotna. Poslovni jezik v državi je angleščina, nekateri pa govorijo tudi nemško. Večina Latvijcev obvlada rusko, vendar je zaradi razmeroma zaostrenih odnosov z Rusijo in tudi nekaterih nerešenih vprašanj z rusko govorečimi prebivalci Latvije velikokrat ne želijo uporabljati. Po ocenah slovenskih gospodarstvenikov, ki delujejo v državi, je zato pogovor bolje začeti v angleščini. Latvijski partnerji, ki niso etnični Rusi, bi namreč lahko bili užaljeni zaradi začetka pogovora v ruščini.
Potencialni vlagatelji v Latvijo se morajo sprijazniti z nekaterimi težavami, kot so precejšnja birokracija, ponekod pa tudi korupcija. Vendar se latvijske oblasti trudijo to spremeniti, tako da je napredek v zadnjih letih zelo viden.
Vir: Moj spletni priročnik 27, 8. julij 2008 - JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, vir in informacije: www.izvoznookno.si, 19.6.2008, Avtor: Bojan Pivk