| 

Uporabne informacije

Novosti novega zakona o finančnem poslovanju

Novosti novega zakona o finančnem poslovanju

V Uradnem listu RS je bil 31.12.2007 objavljen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/2007). Veljati je začel 15. dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se bo pričel 01.10.2008. Z uveljavitvijo ZFPPIPP bo prenehalo veljati kar nekaj predpisov, med najpomembnejšimi pa sta: zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in zakon o finančnem poslovanju. Kljub temu pa posamezna poglavja že veljajo, kar bomo videli v nadaljevanju.

Finančno poslovanje družb
ZFPPIPP ureja: finančno poslovanje pravni oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prenehanja pravnih oseb. Podrobneje pa si poglejmo finančno poslovanje družb in drugih pravnih oseb.
Zakon se uporablja za gospodarske družbe, smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod in javni sklad. Ne glede na navedeno se za podjetnika ali pravno osebo:

  • ki nima organa nadzora - ne uporabljajo pravila o nadzornem svetu,
  • nad kateri ni dovoljeni začeti prisilne poravnave - ne uporabljajo pravila o prislini poravnani.

Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke ter mora pri vodenju poslov družbe ravnati s poklicno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitev njihovih obveznosti. Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s poklicno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

Nadzorni svet mora pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjati:

  • ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in
  • ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili zakona.

Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki jo je imela zaradi kršitve njihovih obveznosti iz zakona. Člani nadzornega sveta so prosti odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s poklicno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij

Upravljanje tveganj zajema zagotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. Poslovodstvo mora ugotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj ter druge ukrepe, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja. Poslovodstvo mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnostno tveganje.

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.

Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.

Operativno tveganje pa je tveganje zaradi nastanka izgube skupaj s pravnimi tveganji zaradi:

  • neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
  • drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
  • neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje službe, ali
  • zunanjih dogodkov ali dejanj.

Upravljanje likvidnostnega tveganja
Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti. Za upravljanje likvidnostnega tveganja mora oblikovati in izvajati politiko rednega upravljan likvidnosti, ki jo porodi poslovodstvo in vključuje:

  • načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega poslovanja in morebitnih položajev likvidnostne krize,
  • redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
  • opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.

Spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti
Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z zadostnimi dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrsto poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.

Kakšne obveznosti ima družba pri nastanku insolventnosti?
Na podlagi zakona velja, pri obveznostih družbe in poslovodstva, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s poklicno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanj podjetij. Nasproten dokaz ni dovoljen. V primeru insolventnosti je najpomembnejše načelo enakega obravnavanja upnikov. Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Za redno poslovanje družbe pa so zlasti nujna plačila:

  • terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatev v skladu z zakonom,
  • tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, vodo in podobno),
  • tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
  • davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžniki obračunati in plačati v skladu s predpisi.

Potem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo praviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani. To zlasti velja za:

  • preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
  • pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna.

Zgoraj navedene prepovedi trajajo:

  • če mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, do začetka tega postopka,
  • če mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, do začetka tega postopka, ali
  • če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.

Vir. Obrtnikov svetovalec, Obrtnik, 04/2008 - Iz novega zakona o finančnem poslovanju, S. Štramec, univ.dipl.prav.

sorodni članki