| 

Uporabne informacije

Brada – simbol modrosti?

Brada – simbol modrosti?

Pri medosebni komunikaciji je nebesedna govorica izredno pomembna, Nebesedna sporočila in simboli, znaki, gibi so v večini primerov bolj zgovorni kot besedni. Pri nebesedni komunikaciji pa je zunanji videz na prvem mestu.

V neposredni komunikaciji, ko je sogovornik nasproti nas, ko smo pred skupino ali v njej, drugi od nas pričakujejo, da bomo s posameznikom ali skupino vzpostavili stik. Stik najprej vzpostavimo nebesedno – s pogledom, z nasmehom, z gibom … šele nato ponavadi spregovorimo. Prva beseda komunikacije je ponavadi podrejena prvemu vizualnemu vtisu, ki ga sogovornik pusti na nas. Kasneje med pogovorom se lahko otresemo »začetnega« vtisa, ko tudi sogovornik pride do besede in izraža svoje mnenje.

Zato je še posebej pomemben prvi neverbalni vtis na sogovornika. In kakšno vlogo ima pri tem poraščen moški obraz – brada in brki? Sogovorniki s poraščenimi obrazom v večini situacij na nas pustijo vtis negotovosti. Z nejevero se namreč zazremo v poraščen obraz, v brke, združene v brado, v usta, ki se premalo vidijo, premalo odpirajo, medtem ko govorijo, poslušamo glasove, kot da prihajajo izza mask … Postavlja se vprašanje, ali želijo osebe s poraščenim obrazom pokazati samosvojost, da ne bodo sledili vzorčnemu vedenju tistih, ki so ta vzorec - gladko obritega moškega obraza - postavili že zdavnaj, ga preizkusili in dokazali, da je pravi in da deluje? Vprašamo se , kaj skriva – čustva, morda kakšno estetsko nepravilnost na obrazu ali pa le želi izraziti svojo osebnost!?

Nihče nima pravice drezati v naše privatno življenje, v naš stil oblačenja, način obnašanja. Toda dokler smo predstavniki nekega občestva, to je podjetja, ne gre več za poseganje v našo zasebnost, če nam postavijo nekaj vprašanj vezanih na naš osebni stil in urejenost.

Naš obraz je identifikacija nas samih, po obrazu nas ljudje spoznajo, ločijo, razlikujejo od drugih. Obraz je komunikacijsko središče, center sprejemanja in dajanja temeljnih čustvenih reakcij. Obraz ima pomembno funkcijo pri poslovnem komuniciranju kot tudi vsi drugi deli telesa in elementi komunikacije (besede).

Če smo se odločili za delo, ki od nas zahteva stike z drugimi ljudmi neposredno ali posredno, preko javnih medijev, potem je pač potrebno, da vemo, kako nas vidijo, ne pa samo, kako mi vidimo sebe. Pri tem ne moremo pričakovati, da smo prepričljivi s svojim zakritim obrazom, z neurejeno, neprimerno oblikovano brado ali brki! Taki pokažemo le, da se ne zavedamo dovolj sami sebe, da ne poznamo ali ne čutimo vloge, ki smo jo prevzeli v poslovnem življenju.

Pri odločitvi nositi brado in brke ali samo brado ali samo brke je osnovno vodilo to, da oblika brade in/ali brkov pristaja obliki obraza, glave in pa seveda tudi naši vlogi v poslovnem svetu.

Brada v zgodovini

Če pa pogledamo malo po zgodovini o pomenu brade, je bil le-ta v posameznih obdobjih različen po svoji osnovi, po svoji simboliki pa ves čas enak. Vedno pa je bil simbol moškega spola. Nikoli pa ni bilo dokazano, da je brada simbol moškosti!

V starem Egiptu so ob slovesnih priložnostih uporabljali celo umetne brade, kar je še povzdignilo moškega in še poudarilo njegovo »modrost«.

Brade so si barvali, oljili, jih voskali, dišavili, kodrali, posipali z zlatim prahom in prepletali z zlatimi nitkami.

Kasneje v zgodovini je bila velika kazen za poraženca v bitki, če so mu obrili brado. Gladek obraz je bil razpoznaven znak sužnjev, zapornikov.

Svetniki, varuhi hiš, družin in božanstva – vsi z bradami! Velika žrtev je bila, če si je moški obril brado.
Abraham Lincoln  

Spomnimo se še obdobja, ko je bil uveden zakon »za bradate«, ki so morali plačevati visoko ceno, če so hoteli nositi brado. Tako so se že na zunaj razlikovali premožni moški iz višjih slojev.
Kadarkoli je bila v zgodovini poudarjena vloga patriarhalnega moškega v družbi in v družini, takrat je brada vedno postala družbena norma.
Pred 40 leti je bila brada znak hipijevske svobodoljubnosti in svobodne ljubezni.

Brada danes

V zadnjih treh desetletjih pa brado marsikje gledajo le z nezaupanjem. Negovanje brade je obravnavano kot sumljivo početje in v skrajnih primerih kot karierni samomor. Neka avstralska raziskava je pokazala, da kar 92 % žensk in 79 % moških raje ne bi imelo opravka z neobritimi sodelavci. Odgovorni pa so menili, da so takšni moški neprivlačni, prestari in nezanesljivi.

Sicer pa nihče nima nič proti bradi, če je urejena in lepo oblikovana. Z negovano, čisto, oblikovano brado, primerno nam samim, lahko še povečamo učinek avtoritativnosti. Z neurejeno brado pa pokažemo le, da smo upornik ali ekshibicionist, da želimo biti ekstravagantni, saj je neurejena brada znak ignoriranja vseh družbenih norm in pravil. S svojo neurejeno, skuštrano, »samorastniško« brado, kjer vsaka dlaka štrli po svoje, včasih celo žalimo okus drugih ljudi.

Časi se nenehno spreminjajo in moda z njimi. Kar je prineslo tudi dejstvo, da se trend nošenja brade počasi vrača. Eden od razlogov, da se brade vračajo, je tudi vse več delovnih mest, kjer si moški to lahko privoščijo, ne da bi jih skrbelo šefovo obsojanje ali obrekovanje sodelavcev. Morda gre le za lenobo, bo marsikdo porekel, moškim se ni več treba briti in se pač ne. Povprečen moški naj bi namreč za britje v svojem življenju porabil šest mesecev. Kdo si ne bi zaželel malo oddiha? Po drugi strani pa se ni bati prevelikega števila »bradačev«, saj je več anket pokazalo podobne rezultate, in sicer, da se brade zdijo seksi komaj 3 odstotkom vprašanih žensk.

V Združenih državah Amerike imajo celo društvo oziroma register uradno registriranih bradačev (The National Beard Register), ki obstaja od leta 2002 in kamor se lahko vpiše čisto vsak, ki ima obraz poraščen z brado.

Sicer pa imamo na presenečenj nekaterih v Sloveniji celo nekakšno lepotno tekmovanje »bradačev«. Tako je konec meseca januarja Turistično društvo Mokronog priredilo v povsem zasedenem Kulturnem domu že osmo srečanje bradačev, na katerem so podobno kot na lepotnih tekmovanjih izbirali »Mistra brade«, njegove prvega in drugega spremljevalca, prav tako pa tudi najmlajšega bradatega moškega, najdaljšo brado in naj brado po izboru obiskovalcev. Gre za svojevrstno prireditev, na kateri je letos nastopilo 21 bradatih fantov in mož, eni bolj drugi manj poraščeni.

Znani ljudje in brada


Kakor koli gledamo pa je brada nek znak individualizma, izraža osebnost in daje imidžu nekaj več. Tega so se zavedali tudi že Sigmund Freud, Ernest Hemingway, Che Guevara, John Lennon, Jim Morrison, Karl Marx … To je vedel tudi že mladi, povzpetniški, ambiciozen in neustrašen, do nedavnega vodja kubanskega naroda Fidel Castro, katerega brez brade nismo videli vse od časa, ko je začel snovati svojo revolucijo. Od znanih »bradačev« omenimo še Luciana Pavarotti-ja, od slovenskih znanih »poraščencev« pa pevca Fredy Milerja, politike Janeza Stanovnik, Mitja Gasparija in nenazadnje Zmaga P. Jelinčiča.
Luciano Pavarotti  

Urška Č.

Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004.
Drugi viri: www.zurnal24.si/moda&lepota - Kaj je moški brez brade, www.lokalno.si – Bradači v Mokronogu

sorodni članki