Nebesedno komuniciranje - obseg in pomen
Običajno menimo, da komuniciramo (to je pošiljamo oziroma sprejemamo sporočilo) takrat, kadar govorimo ali pišemo – to je besedno komuniciranje. Poleg besednih oziroma govornih oblik pa je še nebesedno (neverbalno) komuniciranje.
Obseg in pomen nebesednega komuniciranja
Nebesedno komuniciranje ne poteka niti v pisni niti v govorni oblik. Najbolj poznani vrsti nebesedne komunikacije sta govorica telesa in besedna intonacija.
Pisava je stara nekaj tisočletij, govorica nekaj desettisočletij, nebesedno komuniciranje toliko kot človeški rod. V poslovnem komuniciranje le na videz prevladuje besedno komuniciranje, torej pisno in govorno. Raziskave kažejo, da ima neposreden pomen besed v povprečnem poslovnem razgovoru komaj 7 % delež, zvok (ritem, glasnost, dinamika) govora kar 38 % delež, več, celih 55 % pa odpade na nebesedno komuniciranje. Slednje obsega tako imenovano govorico telesa (držo, kretnje, mimiko, pogled) , prostor in čas, otip, vonj in še kaj.
Za racionalne sestavine prevladuje besedno komuniciranje, za emocionalne sestavine je delež nebesednega komuniciranja tudi 93 %. Poslovno komuniciranje kajpak nikdar ni samo racionalno. Sproščen nasmeh ali pozorna drža telesa sta lahko vredna več kot tisoč besed.
Na pomen nebesednega sporočila lahko sklepamo z večjo gotovostjo, če prejemnika ali pošiljatelja sporočila dobro poznamo, če se moramo vživeti vanj in če dobro poznamo kulturne značilnosti okolja, kjer poteka komuniciranje. Pomaga torej le spoznavanje in vživljanje, vsekakor pa kaže biti vselej pozoren na neskladnost med posameznimi oblikami komuniciranja ter na hitre spremembe v načinu nebesednega komuniciranja, ki so ponavadi odraz prikritih dogajanja v sporočevalcu.
V poslovnem komuniciranju se kaže izogibati vsemu kar bi zmanjševalo učinkovitost komuniciranja. In sem sodi zagotovo neskladje v komuniciranju – tako med oblikami komuniciranja pri enem udeležencu kot med naravnanostjo udeležencev med seboj. Zato strokovnjaki svetujejo prilagajanje oblik in načinov komuniciranja, t.i. »zrcalno« komuniciranje po zgledu drugih udeležencev, nekakšno mimikrijo v komuniciranju, ki zadeva:
Razlika med besednim in nebesednim komuniciranjem
V čem se bistveno razlikuje nebesedno komuniciranje od besednega? Svoje besedno sporočanje znamo namreč kar dobro obvladovati. Zlepa ne zapišemo, česar ne bi hoteli, pa tudi zareče se nam poredkoma. Nebesedno komuniciranje je mnogo težje obvladovati, kar pomeni, da manj vešč udeleženec komuniciranja izda marsikaj, česar ne bi hotel, dovolj ozaveščen udeležence pa izve mnogo več kot iz izrečenih ali zapisanih besed. To seveda pomeni, da je besedno sporočanje mnogo zanesljivejše, manj tvegano od nebesednega. Kdor slednjega ne obvlada, pač tvega, da ne obvladuje polovice sporočil, ki jih daje, ali da ne razume dobre polovice sporočil, ki jih prejema.
Večina udeležencev v poslovnem komuniciranju, ki slabše obvladuje nebesedni kot besedni del sporazumevanj, nenehno tvega, da bo vešč prejemnik opazil neskladje med besedno in nebesedno vsebino sporočila. To pa bistveno prizadene verodostojnost sporočanja.
Za pokušino naj opišemo samo nekaj značilnih in prepoznavnih elementov nebesedne komunikacije, ki jo poimenujemo proksemika in se nanaša na obvladovanje prostora in osnovnega položaja telesa udeleženca v okolju, kjer se odvija komunikacija.
Proksemika nebesednega sporočanja
Vpliv prostora:
Urška Č.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004.
Obseg in pomen nebesednega komuniciranja
Nebesedno komuniciranje ne poteka niti v pisni niti v govorni oblik. Najbolj poznani vrsti nebesedne komunikacije sta govorica telesa in besedna intonacija.
Pisava je stara nekaj tisočletij, govorica nekaj desettisočletij, nebesedno komuniciranje toliko kot človeški rod. V poslovnem komuniciranje le na videz prevladuje besedno komuniciranje, torej pisno in govorno. Raziskave kažejo, da ima neposreden pomen besed v povprečnem poslovnem razgovoru komaj 7 % delež, zvok (ritem, glasnost, dinamika) govora kar 38 % delež, več, celih 55 % pa odpade na nebesedno komuniciranje. Slednje obsega tako imenovano govorico telesa (držo, kretnje, mimiko, pogled) , prostor in čas, otip, vonj in še kaj.
Za racionalne sestavine prevladuje besedno komuniciranje, za emocionalne sestavine je delež nebesednega komuniciranja tudi 93 %. Poslovno komuniciranje kajpak nikdar ni samo racionalno. Sproščen nasmeh ali pozorna drža telesa sta lahko vredna več kot tisoč besed.
Na pomen nebesednega sporočila lahko sklepamo z večjo gotovostjo, če prejemnika ali pošiljatelja sporočila dobro poznamo, če se moramo vživeti vanj in če dobro poznamo kulturne značilnosti okolja, kjer poteka komuniciranje. Pomaga torej le spoznavanje in vživljanje, vsekakor pa kaže biti vselej pozoren na neskladnost med posameznimi oblikami komuniciranja ter na hitre spremembe v načinu nebesednega komuniciranja, ki so ponavadi odraz prikritih dogajanja v sporočevalcu.
V poslovnem komuniciranju se kaže izogibati vsemu kar bi zmanjševalo učinkovitost komuniciranja. In sem sodi zagotovo neskladje v komuniciranju – tako med oblikami komuniciranja pri enem udeležencu kot med naravnanostjo udeležencev med seboj. Zato strokovnjaki svetujejo prilagajanje oblik in načinov komuniciranja, t.i. »zrcalno« komuniciranje po zgledu drugih udeležencev, nekakšno mimikrijo v komuniciranju, ki zadeva:
- telo – podobno držo, podobne kretnje, podoben ritem dihanja,
- govorico – podobno višino zvoka, podobno glasnost, podobno hitrost in ritem besed,
- izražanje – podobne strokovne besede, splošne izraze, podobno nebesedno izražanje,
- drugo - zanimanje za sogovornika, vživljanje vanj, aktivno poslušanje, pritrjevanje, ne preveč različen slog oblačenja, primerna drža in razdalja.
Razlika med besednim in nebesednim komuniciranjem
V čem se bistveno razlikuje nebesedno komuniciranje od besednega? Svoje besedno sporočanje znamo namreč kar dobro obvladovati. Zlepa ne zapišemo, česar ne bi hoteli, pa tudi zareče se nam poredkoma. Nebesedno komuniciranje je mnogo težje obvladovati, kar pomeni, da manj vešč udeleženec komuniciranja izda marsikaj, česar ne bi hotel, dovolj ozaveščen udeležence pa izve mnogo več kot iz izrečenih ali zapisanih besed. To seveda pomeni, da je besedno sporočanje mnogo zanesljivejše, manj tvegano od nebesednega. Kdor slednjega ne obvlada, pač tvega, da ne obvladuje polovice sporočil, ki jih daje, ali da ne razume dobre polovice sporočil, ki jih prejema.
Večina udeležencev v poslovnem komuniciranju, ki slabše obvladuje nebesedni kot besedni del sporazumevanj, nenehno tvega, da bo vešč prejemnik opazil neskladje med besedno in nebesedno vsebino sporočila. To pa bistveno prizadene verodostojnost sporočanja.
Za pokušino naj opišemo samo nekaj značilnih in prepoznavnih elementov nebesedne komunikacije, ki jo poimenujemo proksemika in se nanaša na obvladovanje prostora in osnovnega položaja telesa udeleženca v okolju, kjer se odvija komunikacija.
Proksemika nebesednega sporočanja
Vpliv prostora:
- ljudje si lastimo bližnji prostor in odganjamo vrinjence,
- primerne razdalje za zaupen poslovni razgovor, službeno sporazumevanje ali javen nagovor, so v različnih kulturah različne, vendar določene,
- vdor preko nevidnih meha vsaj otežkoča dogovarjanje.
- slonenje na hiši, avtomobilu: lastništvo,
- dviganje na prste enkrat ali večkrat: negotovost, ošabnost, oblastnost.
- široki zamahi rok: samozavest,
- hitra hoja, veliki koraki, zamahi rok, dvignjena brada: samozavest, napihnjenost, tudi narejena poslovnost,
- sklonjena glava, zamišljena hoja, roke na hrbtu: zamišljenost, želja po miru in nemotenosti,
- brce v prazno: trenutno togota, razdraženost, razočaranje,
- hoja z rokami v pasu: prekipevajoča dejavnost, naivnost.
- oseba jaha stol, roka ima na naslonjalu: občutek premoči, vzvišenost nad okoljem,
- sedi na sprednjem robu stola: odklanjanje, pripravljenost na odhod ali na akcijo,
- malo razprta kolena, stopala na tleh: zbrano spremlja razgovor, je naravnan k cilju pogovora,
- noge ovite okrog nog stola: negotovost, iskanje opore,
- noge nazaj: odklanjanje, napadalnost,
- naslon nazaj,roke za tilnikom: gospodar položaja, sproščenost.
Urška Č.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004.
