| 

Uporabne informacije

Fleksibilne možnosti zaposlovanja

Fleksibilne možnosti zaposlovanja

V podjetju je obseg dela narasel, zato ste se odločili zaposliti novega sodelavca. Zanima pa vas, kakšne možnosti imate kot delodajalec po slovenski zakonodaji, kakšne vrste pogod z delojemalcem lahko sklenete in ali je pri zaposloanju dovolj možnosti?


POGODBA ZA DOLOČEN ČAS

V Sloveniji kot socialni državi po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), velja načel, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas. Pogodba za določen čas je v skledu s tem pravilom izjemna oblika, posebnost, ki jo je mogoče uporabiti samo če obstajajo razlogi, našteti v 52.členu ZDR:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca, naj bo to na porodniškem dopustu, med daljšo boleznijo ali delom v tujini. Gre torej le za primer nadomeščanja delavca, ki se bo vrnil nazaj na delo, ne pa nadomestitve npr. delavca, ki je odšel v pokoj.
- začasno povečan obseg dela, predvsem nenadno povečanje, ki pa je začasne narave.
- priprava na delo, usposabljanje, izpopolnjevanje, v teh primerih gre npr. za sklepanje pogodbe s pripravnikom ali z osebo, ki se usposablja za pridobitev licence.
- projektno delo, čas pogodbe pa je omejen na trajanje projekta.
Poleg omejevanja z razlogi za sklepanje pogodb za določen čas, velja tudi časovna omejitev. Pogodbo za določen čas lahko sklenete za največ dve leti, razen za delodajalce z 10 ali manj zaposlenimi za tri leta, če gre za opravljanje iste vrste dela z istim delavcem.

KRAJŠI DELOVNI ČAS

Krajši delovni čas pomeni še eno od bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja. Krajši delovni čas lahko pomeni krajšo dnevno obveznost ali pa normalno dnevno obveznost ob manjšem številu dni v tednu. Delavec uveljavlja pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerno z delovnim časom. V zahodsnih državah je ta oblika zaposlovanja že precej bolj razširjena, saj pripomore k manjši brezposelnosti, boljši izrabi delovne sile, ter lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih.

NAJEM DELOVNE SILE PREKO AGENCIJE

Tudi v Sloveniji so tovrstne agencije, ki ponujajo najem delavcev, že precej razširjene. Sistem deluje na način, da podjetje s potrebo po delovni sili z agencijo sklene pogodbo o napotitvi delavcev, ki so formalno zaposleni pri agenciji, na opravljanje dela v podjetje. Predvsem se za tak način odločajo zaposlovalci v panogah, kjer primanjkuje določenih profilov delavcev, ali pa zaposlovalci, ki v kratkem času potrebujejo veliko število delavcev, nimajo pa časa za izpeljavo celotnega zaposlitvenega postopka. Agencija za svojo storitev zaračuna provizijo, ki je odvisna zahtevnosti, strokovnosti in povpraševanja po določenem kadru. Uporabnik ima do napotenih delavcev le temeljne deovnopravne obveznoszi, kot je npr. zagotavljanje varnih delovnih razmer, pogoji dela pa morajo biti enaki, kot za tiste delavce, ki so v podjetju tudi formalno zaposleni.

CIVILNE POGODBE

Sem spadata podjemna pogodba (pogodba o delu) ali npr. avtorska pogodba. Vendar, ker ZDR eksplicitno določa, da se mora v primeru obstoja elementov delovnega razmerja skleniti pogodba o zaposlitvi, se podjemna in avtorska pogodba ne smeta skleniti v primerih vključitve v organiziran proces pri delodajalcu, vezanosti na navodila in nadzor, na čas in kraj dela pri delodajalcu in na njegova delovna sredstva, nepretrganost dela itd. Vsak primer je potrebno utemeljiti, ali gre za navedene elemente, pa se presoja za vsak posamezen primer.

Poleg vseh naštetih možnosti naj ob možnostih fleksibilnega zaposlovanja omenimo še delo doma in delo na daljavo (teleworking), z novelo ZDR pa se obetajo še večje sorazmernosti pri krajšem delovnem času, jasneje opredeljena možnost sklenitve delovnega razmerja za vrsto dela in ne za delovno mesto, širšo paleto možnosti pri pogodbah z vodilnim kadrom.
Druga stran te zgodbe pa so seveda delavci, ki določenih oblik zaposlitve še niso pripravljeni sprejeti, država pa takšnih možnosti niti ne spodbuja. Ko bodo vse strani pripravljene na sodelovanje, pa bo mogoče tudi uresničiti vse potenciale, ki jih področje zaposlovanja ponuja, kot je to že uspelo nekaterim uspešnim državam.


Vir: Glas gospodarstva, ZDR

sorodni članki