Čemu služi verižna kompenzacija?
Namen verižne kompenzacije je, da pride do poravnave dolgov. V postopku so prisotna podjetja, od katerih so eni upniki, drugi pa dolžniki. Cilj je najti tako rešitev, da se bodo terjatve izničile, obveznosti prenehale. Pri tem naj bi bil denarni tok kar najbolj optimiziran. Za način, kako bo verižna kompenzacija izvedena, se lahko dogovorijo podjetja sama med sabo. Druga možnost pa je, da v postopek vključijo tretjo osebo. V tem primeru gre za organizatorja. To je oseba, ki se jo proti plačilu vključi v postopek, da najde najbolj ugodno rešitev nastalega problema.
Zaradi lažje razrešitve problema deležnike v postopku verižne kompenzacije različno imenujemo. Kot smo že povedali, imamo tako upnike kot dolžnike. Pri tem je prvi upnik tisto podjetje, ki ima v procesu zgolj terjatve do drugega ali drugih podjetij, nima pa obveznosti. Prvi dolžnik pa je oseba, ki ima zgolj obveznosti, nima pa nobenih terjatev.
Osnova je pogodba
Osnova za to, da postopek steče, je poprejšnja sklenitev pogodbe. Oblika pogodbe ni točno predpisana, mora pa vsebovati vse elemente, ki so potrebni. Tako mora biti iz nje razvidno, kakšne so obveznosti posameznega podpisnika. Pogodbo lahko sklenejo podjetja sama, če so se predhodno uspela dogovoriti glede postopka. Lahko pa pogodbo spiše organizator na podlagi vseh informacij, ki jih dobi. Pogodba postane veljavna z datumom, ko jo podpišejo vsi udeleženci. Po zakonu je določeno, da se vsak deležnik, ki vstopi v postopek, odpove svojim terjatvam. To pa ne velja za prvega upnika.
Kaj pa če postopek v celoti ureja organizator?
Če se podjetja, udeležena v postopku verižne kompenzacije, odločijo za pomoč s strani tretje osebe, potem ona določa potek. Tako je od nje odvisno, kdaj pogodba postane veljavna. Organizator se tudi lahko odloči za preklic pogodbe. Prvi dolžnik mora dolg nakazati organizatorju. Ko so vse obveznosti in terjatve poplačane, potem je bila verižna kompenzacija uspešno izvedena.
