| 

Uporabne informacije

Insolventnost po novem

Insolventnost po novem

S 01.10.2008 se je v celoti pričel uporabljati nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP).

Novi ZFPPIPP v 14. členu povsem na novo definira pojem insolventnosti – dolžnikove plačilne nesposobnosti, ki je splošna predpostavka za začetek kateregakoli izmed postopkov zaradi insolventnosti (t.j. postopka prisilne poravnave, postopka stečaja nad pravno osebo, postopka osebnega stečaja ali stečaja zapuščine).

Novi ZFPPIPP definira pojem insolventnosti kot takšno ekonomsko-finančno stanje dolžnika, v katerem ta:

  • daljši čas/trajno ni sposoben poravnavati svojih zapadlih denarnih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali
  • postane dolgoročno plačilno nesposoben (dolgoročna plačilna nesposobnost).

Položaj insolventnosti torej lahko nastane v primeru trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti.

Kdaj se trajnejša nelikvidnost domneva? Glede trajnejše nelikvidnosti, ZFPPIPP v 2. odstavku 14. člena postavlja zakonsko domnevo, ki jo je mogoče ovreči s protidokazom. Domneva se, da je dolžnik trajneje nelikviden:

(i) pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti,

(ii) pri dolžniku, ki je potrošnik:

  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
  • če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

1.

1.1

kdaj se dolgoročna plačilna nesposobnost domneva? Glede dolgoročne plačilne nesposobnosti, ZFPPIPP v 3. odstavku 14. člena prav tako postavlja zakonito domnevo, ki jo je mogoče ovreči s protidokazom. Domneva se, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, če:

  • je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost),
  • pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.


Vir: Pravna služba GZS, www.gzs.si

sorodni članki