Kaj prinaša zakon o udeležbi delavcev pri dobičku
Številne raziskave potrjujejo, da finančna participacija (udeležba zaposlenih pri dobičku) predstavlja eno od učinkovitejših oblik motiviranja in spodbujanja zaposlenih. Tem empiričnim ugotovitvam želi slediti tudi zakonodaja tako na evropski kot na državni ravni. Evropska unija (EU) že dolgo opozarja in spodbuja uvedbo finančne participacije ter ustreznega pravnega in finančnega okolja. Tako so različne evropske ter tudi svetovne države sprejele različne zakone, ki omogočajo ter spodbujajo finančno participacijo zaposlenih. Slovenija je usmeritve EU udejanjila marca tega leta, ko je državni zbor sprejel zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob, Uradni list RS št. 25/08). Kljub temu da v naslovu zakon govori le o udeležbi delavcev pri dobičku, zajema tudi udeležbo v lastništvu družbe oziroma tako imenovano delavsko delničarstvo.
Omejitve in prostovoljnost
V nasprotju z nekaterimi drugimi ureditvami, kjer je udeležba delavcev pri dobičku obvezna (to na primer velja za družbe v Franciji, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev), naš zakon sledi načelu prostovoljnosti. To pomeni, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavce kot za delodajalce. Pravica do udeležbe pri dobičku ni prenosljiva, torej je vezana na posameznega delavca, ki tega ne more prenesti na tretjo osebo. Če se družba odloči, da bo delila dobiček, mora vse delavce obravnavati enako in ne sme posegati v že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Vendar pri tem zakon postavlja dve pomembni omejitvi finančne participacije. Prva omejitev je ta, da se zakon uporablja samo za kapitalske družbe, kakor jih določa zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Druga omejitev je glede višine dobička, ki se ga lahko izplača delavcem. ZUDDob se uporablja samo za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ petino dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot desetino letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v posameznem letu. Poleg tega ZUDDob določa tudi najvišji znesek, ki ga lahko prejme delavec v posameznem poslovnem letu. To je pet tisoč evrov.
Potrebna je sklenitev pogodbe
Predpogoj, da so delavci udeleženi pri dobičku je sklenitev posebne pogodbe, ki jo zakon poimenuje pogodba o udeležbi pri dobičku. S to pogodbo se uredi pravica do udeležbe pri dobičku in z njo se družba zaveže, da bo delavcem izplačala del dobička v skladu z dogovorom. Sklenjena pogodba velja za vse delavce enako, razen če se posamezni delavec odloči in se s pisno izjavo odpove udeležbi pri dobičku. To lahko stori kadar koli. V pogodbi se lahko določi, da je eden od pogojev za udeležbo pri dobičku delovna doba pri posameznem delodajalcu, vendar ta doba ne sme presegati šest mesecev. Pobudo za sklenitev pogodbe lahko dajo tako delavci oziroma njihova predstavništva kot družba sama. Vendar sklenjena pogodba ni dovolj, da so delavci upravičeni do delitve dobička. Zakon določa, da mora statut oziroma družbena pogodba določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku. O sami sklenitvi pogodbe pa na strani družbe odloča skupščina pri sklepanju zastopanega kapitala. Sklep skupščine mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu družbe za sklenitev pogodbe. Na strani delavcev pa lahko pogodbo sklene reprezentativni sindikat v družbi, če pa tega ni, lahko to stori svet delavcev oziroma delavski zaupnik.
Sheme udeležbe pri dobičku
V pogodbi o udeležbi delavcev pri dobičku se lahko stranki dogovorita za dve shemi: denarno ali delniško. Če se odločita za denarno shemo, to pomeni, da imajo delavci pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju. V času od pridobitve pravice do izplačila, torej od trenutka sklenitve pogodbe, pa do časa dejanskega izplačila, se znesek obrestuje najmanj v skladu z obrestno mero, ki jo komercialne banke med podpisom pogodbe uporabljajo za dolgoročne vezane vloge. Obresti se izplačajo hkrati s pripadajočim zneskom dobička. Druga možnost, za katero se družba lahko odloči, je delniška shema. Ta omogoča delavcem do izplačila pripadajočega zneska v obliki delnic. Torej se ta lahko uporablja samo pri delniških družbah, kar pomeni, da vse ostale družbe, ki se odločijo za delitev dobička po ZUDDob, lahko uporabijo samo denarno shemo. To velja tudi za morebitni preostali del pripadajočega dobička, ki ne zadostuje za izplačilo v obliki delnice. Delnice, ki v tem primeru pripadajo delavcem, so navadne imenske delnice, ki so v celoti vplačane, izdajatelj pa je družba ali njej nadrejena družba. Zakon določa tudi, da cena za nakup delnic, ki so jih delavci pridobili na podlagi denarne sheme, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene že izdanih delnic družbe. Hkrati pa določa tudi omejitev za delavce, in sicer, da delavec z delnicami, pridobljenimi na podlagi delniške sheme, ne sme razpolagati v treh letih od dne pridobitve pripadajočega zneska dobička.
Olajšave
Zakon določa tudi možnost davčnih olajšav in olajšav pri prispevkih za socialno varnost. Vendar če želi družba to uveljaviti, mora sklenjeno pogodbo odobriti minister oziroma ministrica za gospodarstvo in jo vpisati v poseben register. Pri olajšavah pri davku od dohodkov pravnih oseb zakon določa, da družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, vendar največ v višini davčne osnove. Za pripadajoči znesek se štejejo tudi obresti. Davčna olajšava v višini 70 odstotkov se lahko uveljavi po poteku enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila. To velja za tisto izplačilo udeležbe pri dobičku delavcem, ki je bilo izplačano oziroma so delavci z njo razpolagali po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. Davčna olajšava v višini 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička pa se lahko uveljavi po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. Podobno velja za olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost.
Pri olajšavah pri davku od dohodkov pravnih oseb zakon določa, da družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, vse do višine zneska davčne osnove.
Mag. Valentina Franca
www.mojedelo.com
Omejitve in prostovoljnost
V nasprotju z nekaterimi drugimi ureditvami, kjer je udeležba delavcev pri dobičku obvezna (to na primer velja za družbe v Franciji, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev), naš zakon sledi načelu prostovoljnosti. To pomeni, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavce kot za delodajalce. Pravica do udeležbe pri dobičku ni prenosljiva, torej je vezana na posameznega delavca, ki tega ne more prenesti na tretjo osebo. Če se družba odloči, da bo delila dobiček, mora vse delavce obravnavati enako in ne sme posegati v že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Vendar pri tem zakon postavlja dve pomembni omejitvi finančne participacije. Prva omejitev je ta, da se zakon uporablja samo za kapitalske družbe, kakor jih določa zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Druga omejitev je glede višine dobička, ki se ga lahko izplača delavcem. ZUDDob se uporablja samo za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ petino dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot desetino letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v posameznem letu. Poleg tega ZUDDob določa tudi najvišji znesek, ki ga lahko prejme delavec v posameznem poslovnem letu. To je pet tisoč evrov.
Potrebna je sklenitev pogodbe
Predpogoj, da so delavci udeleženi pri dobičku je sklenitev posebne pogodbe, ki jo zakon poimenuje pogodba o udeležbi pri dobičku. S to pogodbo se uredi pravica do udeležbe pri dobičku in z njo se družba zaveže, da bo delavcem izplačala del dobička v skladu z dogovorom. Sklenjena pogodba velja za vse delavce enako, razen če se posamezni delavec odloči in se s pisno izjavo odpove udeležbi pri dobičku. To lahko stori kadar koli. V pogodbi se lahko določi, da je eden od pogojev za udeležbo pri dobičku delovna doba pri posameznem delodajalcu, vendar ta doba ne sme presegati šest mesecev. Pobudo za sklenitev pogodbe lahko dajo tako delavci oziroma njihova predstavništva kot družba sama. Vendar sklenjena pogodba ni dovolj, da so delavci upravičeni do delitve dobička. Zakon določa, da mora statut oziroma družbena pogodba določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku. O sami sklenitvi pogodbe pa na strani družbe odloča skupščina pri sklepanju zastopanega kapitala. Sklep skupščine mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu družbe za sklenitev pogodbe. Na strani delavcev pa lahko pogodbo sklene reprezentativni sindikat v družbi, če pa tega ni, lahko to stori svet delavcev oziroma delavski zaupnik.
Sheme udeležbe pri dobičku
V pogodbi o udeležbi delavcev pri dobičku se lahko stranki dogovorita za dve shemi: denarno ali delniško. Če se odločita za denarno shemo, to pomeni, da imajo delavci pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju. V času od pridobitve pravice do izplačila, torej od trenutka sklenitve pogodbe, pa do časa dejanskega izplačila, se znesek obrestuje najmanj v skladu z obrestno mero, ki jo komercialne banke med podpisom pogodbe uporabljajo za dolgoročne vezane vloge. Obresti se izplačajo hkrati s pripadajočim zneskom dobička. Druga možnost, za katero se družba lahko odloči, je delniška shema. Ta omogoča delavcem do izplačila pripadajočega zneska v obliki delnic. Torej se ta lahko uporablja samo pri delniških družbah, kar pomeni, da vse ostale družbe, ki se odločijo za delitev dobička po ZUDDob, lahko uporabijo samo denarno shemo. To velja tudi za morebitni preostali del pripadajočega dobička, ki ne zadostuje za izplačilo v obliki delnice. Delnice, ki v tem primeru pripadajo delavcem, so navadne imenske delnice, ki so v celoti vplačane, izdajatelj pa je družba ali njej nadrejena družba. Zakon določa tudi, da cena za nakup delnic, ki so jih delavci pridobili na podlagi denarne sheme, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene že izdanih delnic družbe. Hkrati pa določa tudi omejitev za delavce, in sicer, da delavec z delnicami, pridobljenimi na podlagi delniške sheme, ne sme razpolagati v treh letih od dne pridobitve pripadajočega zneska dobička.
Olajšave
Zakon določa tudi možnost davčnih olajšav in olajšav pri prispevkih za socialno varnost. Vendar če želi družba to uveljaviti, mora sklenjeno pogodbo odobriti minister oziroma ministrica za gospodarstvo in jo vpisati v poseben register. Pri olajšavah pri davku od dohodkov pravnih oseb zakon določa, da družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, vendar največ v višini davčne osnove. Za pripadajoči znesek se štejejo tudi obresti. Davčna olajšava v višini 70 odstotkov se lahko uveljavi po poteku enega leta od dne sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila. To velja za tisto izplačilo udeležbe pri dobičku delavcem, ki je bilo izplačano oziroma so delavci z njo razpolagali po poteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. Davčna olajšava v višini 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička pa se lahko uveljavi po poteku treh let od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. Podobno velja za olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost.
Pri olajšavah pri davku od dohodkov pravnih oseb zakon določa, da družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, vse do višine zneska davčne osnove.
Mag. Valentina Franca
www.mojedelo.com
