Zakonska ureditev varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih
Zakonodajalec se pri pripravi zakonskih okvirov seveda ne more do podrobnosti opredeliti glede svojih zahtev, saj morajo biti zakonski okviri hkrati zelo konkretni in tudi dovolj široki, obenem pa tehnološko nevtralni, kar pa lahko v praksi pomeni različne interpretacije glede zahtev, ki jih posamezen zakonski akt postavlja. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) tako daje splošen okvir in usmeritve, ki jih nato zapolnjujejo področne zakonodaje in praksa, ki mora biti tudi zaradi pravne varnosti čim bolj enotna in jasna.
Zakonska ureditev varstva OP v delovnih razmerjih
Določbe ZVOP-1-UPB1 načeloma zavezujejo tudi upravljavce OP, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Vendar pa je zakonodajalec zaradi specifičnosti delovno pravno področje glede obdelave OP v določenem delu uredil v področni zakonodaji. Potrebno je poudariti, da v tovrstnih razmerjih obstaja izrazita neenakost moči strank, zato zakonodajalec na tem področju ne dopušča avtonomije strank. Iz tega izhaja tudi načelo, da je osebna privolitev delavca dopustna le izjemoma in le v tistih primerih obdelave OP, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oz. niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika (npr. posredovanje podatkov za novoletno obdarovanje otrok delavcev) in kadar delavec v primeru, da OP ne posreduje, ne more niti pojmovno utrpeti kakršnihkoli delovnopravnih sankcij.
Delavca je namreč potrebno obravnavati kot posameznika, ki ima najprej pravice osebne narave in šele potem obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je potrebno zasebnost varovati tudi na delovnem mestu, kar izhaja tudi iz veljavne delovne zakonodaje. Na področju delovnih razmerij je temeljni pravni akt Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR), ki vsebuje sledeče določbe, ki se nanašajo na varstvo OP:
46. člen
(varstvo delavčevih OP)
(1) Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
(2) OP delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
(3) Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za OP kandidatov.
Kot temelj zakonske ureditve varstva OP v delovnih razmerjih je potrebno izpostaviti tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju ZEPDSV), ki v 13. členu določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih:
13. člen
(evidenca o zaposlenih delavcih)
V evidenco o zaposlenih delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju,
vpišejo:
a) podatki o delavcu:
-
osebno ime,
-
datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
-
kraj rojstva,
-
država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
-
enotna matična številka občana,
-
davčna številka,
-
državljanstvo,
-
naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
-
naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
-
izobrazba,
-
ali je delavec invalid,
-
kategorija invalidnosti,
-
ali je delavec delno upokojen,
-
ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
-
ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,
-
naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj);
b) podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci):
-
vrsta delovnega dovoljenja,
-
datum izdaje delovnega dovoljenja,
-
datum izteka delovnega dovoljenja,
-
številka delovnega dovoljenja,
-
organ, ki je izdal delovno dovoljenje;
c) podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi:
-
datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
-
datum nastopa dela,
-
vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,
-
razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
-
poklic, ki ga opravlja delavec,
-
strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
-
naziv delovnega mesta oz. podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
-
število ur tedenskega rednega delovnega časa,
-
razporeditev delovnega časa,
-
kraj, kjer delavec opravlja delo,
-
ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo;
č) podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi:
-
datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,
-
način prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Varstvo OP delavcev mora delodajalcu predstavljati eno temeljnih načel pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti, ki jih ima kot močnejša stranka v delovnem razmerju. Zavedati se mora, da lahko z dejanji, ki mu jih omogoča njegov položaj v delovnem razmerju, globoko poseže v to ustavno zagotovljeno pravico, zato mora v takšnih primerih ravnati skrbno, preudarno in skladno z zakonodajo, ki to področje ureja. Pooblaščenec svetuje, da delodajalec posamezna vprašanja o možnih posegih v pravico varstva OP delavcev vnaprej uredi v ustreznih notranjih aktih in o tem delavce tudi seznani, predvsem pa poskuša vsa vprašanja s tega področja urejati skladno z zakonskimi podlagami in, če je le možno, v sodelovanju z delavci. Takšno ravnanje bo zagotovo vodilo do večjega zaupanja med strankama delovnega razmerja in posledično do večje
delovne uspešnosti.
Zakonodajalec pa je na področju varstva OP poskrbel tudi za pravno varstvo delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Slednji ima namreč možnost prijave zaradi zlorabe OP, ki jo vloži pri Pooblaščencu, če meni, da delodajalec krši določbe zakonodaje s področja varstva OP.
Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, datum: 07.04.2008
