Birokratske ovire na Hrvaškem
Hrvaška je ena najpomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partneric; na izvozni strani je na tretjem mestu, na uvozni na petem, poleg tega pa je glavni trg slovenskih podjetij za investicije. Tja so namreč slovenska podjetja naložila skoraj poldrugo milijardo evrov, kar pa je kljub temu manj kot npr. avstrijska in nemška podjetja.
Ta v zadnjem času poročajo o številnih težavah za tuje investitorje na Hrvaškem, predvsem na področju birokracije. Zato sta celo avstrijska ministrica za zunanje zadeva Ursula Plasnik in nemški predsednik Horst Köhler hrvaškim kolegom poslala pisma, v katerih jih opozarjata na različne ovire, s katerimi se soočajo tuji investitorji na Hrvaškem.
Glavni očitki letijo na zapletene postopke pri ustanavljanju podjetij, sodelovanje pri različnih razpisih in samo poslovanje tujih podjetij na Hrvaškem. Poleg tega pa tuji investitorji zaznavajo tudi vse večjo stopnjo korupcije, ki je razraščena praktično na vseh področjih gospodarstva. Hrvaška stran, ki si prizadeva vstopiti v EU do leta 2011, je obljubila, da bo storila vse, da bi se ovire za tuje vlagatelje zmanjšale.
Slovenski investitorji na Hrvaškem ne beležijo tako velikih težav kot npr. avstrijski oz. nemški kolegi, saj trg v povprečju poznajo veliko bolje, velika prednost pa sta tudi poznavanje jezika in osebna poznanstva še iz časov nekdanje Jugoslavije. Kljub temu pa se soočajo s težavami pri pridobivanju nekaterih poslov, saj ima hrvaška konkurenca nemalokrat podporo lokalnih oblasti ali gospodarstvenikov.
Na Hrvaško je sicer v zadnjih 15 letih priteklo za nekaj manj kot 18 milijard evrov tujih investicij, od česar samo lani 3,64 milijarde evrov. Največ naložb je v zadnjem desetletju in pol priteklo v finančno posredništvo, predvsem bančni sektor (pet milijard evrov), farmacijo (1,5 milijarde evrov) in telekomunikacije (1,4 milijarde evrov).
Kljub visoki trgovinski menjavi med Slovenijo in Hrvaško - ta je lani dosegla 2,4 milijarde evrov, od česar 1,57 milijarde evrov predstavlja slovenski izvoz - je še vedno precej priložnosti za sodelovanje med državama. Zunanjetrgovinski presežek, lani je dosegel več 718 milijonov evrov, se sicer kompenzira z odhodom slovenskih turistov na Hrvaško in slovenskimi investicijami na Hrvaško.
Največje priložnosti so po ocenah gospodarstvenikov na področju telekomunikacij, prehrambenih izdelkov, obnovljivih virov energije, pohištvene industrije, transporta, različne opreme za varovanje okolja in okoljevarstvenih rešitev, turistične in cestne infrastrukture, navtične opreme, opreme za centre dobrega počutja in kmetijstva.
Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 12.6.2008, Avtor: Bojan Pivk
