| 

Posel in moda

Zeleni čaj za boljše počutje

Zeleni čaj za boljše počutje

V zadnjih časih vse več pijemo zeleni čaj. Nekateri kar tako, ker jim je preprosto všeč aroma, drugi kot nadomestek kave, čeprav niso najbolj navdušeni nad njegovim okusom. Ampak četudi vas sprva zaradi trpkega okusa ne navduši najbolj, se vseeno potrudite, saj o njem spisani zdravilni učinki navdušijo še slednjega skeptika.

Zdravilni učinki zelenega čaja

Zeleni čaj namreč slovi kot močan antioksidant, ki varuje pred rakavimi obolenji in ima zaviralno moč celo po nastanku tovrstnih bolezni. Spodbudno vpliva na prebavo in ne zapira tako kot črni čaj, niti ne draži prebavil kot kava. Zmanjšuje raven holesterola v krvi, preprečuje oksidacijo holestrola LDL ter splošno zaščitno deluje na srce in ožilje. Učinkuje protivnetno, protibakterijsko in splošno razkuževalno ter spodbuja razstrupljevalne procese v telesu. Poleg tega z njegovo pomočjo lahko shujšamo, ker ob primernem in rednem gibanju ter prehrani pospešuje presnovo telesnih zalog maščobe in obenem zmanjšuje apetit. Če zeleni čaj pijemo predvsem za zdravje, prej ali slej s pomočjo primernega odmerka radovednosti in vaje spoznamo, da sploh ni tako trpek, kot se nam je morda sprva zdel. Zatem se med nadaljnjim vajeništvom rado zgodi, da ga ne glede na zapisane in občutene zdravilne učinke vse bolj pijemo iz čistega užitka in navdušenja nad bogastvom arom, ki ob primerni pripravi postanejo izrazitejše kot pa trpek okus. Poleg tega spoznamo, da je zeleni čaj izrazita psihoaktivna pijača s prijetno blagim učinkovanjem. Vsebuje kofein, zaradi katerega poživlja, ob pomoči drugih sestavin pa obenem sprošča, kar ni tako zelo značilno za črni čaj ali kavo. Polifenoli zelenega čaja, ki se izkazujejo z zdravje varujočim delovanjem, vplivajo tudi na sprejem kofeina v telesu, ki je počasnejši in enakomernejši kot »hitri« kofein črnega čaja in kave.

Tudi 11-letna raziskava, ki so jo izvedli na Japonskem, je pokazala, da pitje velikih količin zelenega čaja podaljšuje življenje, ker zmanjšuje možnost bolezni srca. V raziskavo je bilo od leta 1994 do leta 2005 vključenih več kot 40.000 moških in žensk, starih med 40 in 79 let. Vsi so bili s severovzhoda Japonske, kjer več kot polovica prebivalcev popije najmanj tri skodelice čaja na dan. Stopnja smrtnosti, še posebej zaradi srčnega napada, je bila pri tistih, ki so popili pet ali več skodelic na dan, manjša, kot pri tistih z eno skodelico čaja na dan. Poleg tega Japonci tudi sicer jedo bolj zdravo hrano kot na Zahodu, zato ni nujno, da bi zeleni čaj imel tak vpliv tudi na Zahodnjake.


Čaj po svetu

Po svetu se spije največ vode, za njo pa čaja. Največ čaja pridelajo v Kitajski, Japonski, Indoneziji, Vietnamu, Indiji, Rusiji in Šrilanki. Pokrajina Assam v severovzhodni Indiji pa je največje področje na svetu, kjer gojijo čaj. V Aziji je čaj kot napitek znan že več kot 3000 let. Najprej so za pripravo napitka uporabljali sveže liste, nato pa so jih začeli sušiti oziroma toplotno obdelovati. Na zahodu je najbolj priljubljen črni čaj, katerega delež v svetovni proizvodnji je 78%, medtem ko delež zelenega čaja znaša približno 20%.


Razlika med zelenim in črnim čajem

Črni in zeleni čaj se razlikujeta v načinu predelave listov čajevca - črni čaj je fermentiran, zeleni pa nefermentiran. Posledica različne predelave so razlike v sestavi, senzoričnih lastnostih (predvsem barva in vonj) in učinkih obeh vrst čaja.

Črni čaj - Postopek predelave se imenuje fermentacija, kar je zavajajoč izraz, saj proces poteka s pomočjo celicam lastnih encimov in ne s pomočjo bakterij. Sveže obrane liste čajevca najprej pustijo oveneti, da izgubijo približno tretjino vlage ter postanejo mehki in prožni za nadaljnjo predelavo. Sledi zvijanje oz. valjanje listov v posebnih mlinih, kar povzroči pokanje celic in sprostitev encimov. Tako so omogočeni procesi fermentacije, ki so ključni za kakovost črnega čaja - pri 40°C in visoki relativni vlagi nekaj ur potekajo intenzivni procesi oksidacije. Med kompleksnimi encimskimi reakcijami je pomembna predvsem oksidacija polifenolnih spojin v visokomolekularne spojine (teaflavini, tearubigini), ki so odgovorne za rjavo do rdečkasto-rjavo obarvanje listov in značilno aromo čaja. Fermentacijo prekinejo s hitrim in previdnim sušenjem v sušilniku.

Zeleni čaj - Sveže obrane liste čajevca takoj toplotno obdelajo (20 sekundno praženje pri 100°C ali obdelava z vročo paro). Ta postopek uniči encime v drogi in prepreči encimske spremembe. Sledi mehansko zvijanje in drobljenje, nato pa sušenje. Tako se ohranijo naravne sestavine in zelena barva listov čajevca


Kako pripravimo zeleni čaj

Odmerimo skodelico (2 dl) vode za vsako zvrhano žličko čaja. Vodo zavremo. Posodo odstavimo in pustimo 2 do 3 minute ali vodo prelijemo v drugo posodo ter pustimo 1 minuto. Z vročo, vendar ne več vrelo vodo, ki ima zdaj 70 do 80°C, prelijemo čaj v čajniku ali v drugi posodi; najprimernejša je pološčena kovinska posoda. Po 3 do 4 minutah čaj precedimo in nalijemo v skodelice. Zeleni čaj pijemo brez dodatkov.
Čajne lističe lahko prelijemo še enkrat z enako količino sveže zavrete vrele vode kot za prvi preliv, pustimo enak čas in nato precedimo. Drugi preliv ima manj izrazito aromo, vendar ima podobno barvo in okus kot prvi preliv.

Opozorilo pri pitju zelenega čaja

Zeleni čaj je zaradi svoje aromatičnosti, poživljajočega delovanja in zdravilnih učinkov postaja ena najbolj priljubljenih pijač. Še zlasti pa je v središču zanimanja zaradi rezultatov znanstvenih raziskav - predvsem epidemioloških študij, ki kažejo na znatno zmanjšano pojavnost bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka pri ljudeh, ki redno uživajo večje količine čaja. Pitje pravega čaja lahko le redko povzroči stranske učinke, predvsem pri osebah z občutljivim želodcem. Pri pogostem pitju večjih količin čaja se lahko pojavi povečano izločanje želodčne kisline, razdražen želodec, zmanjšanje apetita, zaprtje ali diareja. Tem stranskim učinkom se lahko izognemo, če pijemo čaj z dodatkom mleka - mleko zmanjša učinek taninov in klorgenske kisline, ki sta glavna povzročitelja navedenih stranskih učinkov. Nosečnice naj se izogibajo pripravkov s kofeinom oz. naj ga ne zaužijejo več kot 300 mg na dan (5 skodelic čaja). Tudi doječe matere naj se pitja pravega čaja izogibajo, saj zaradi vsebnosti kofeina dojenčki lahko trpijo za motnjami spanja.

Viri: Zeleni čaj za daljše življenje, www.rtvslo.si; Zeleni čaj, www.gorenjske-lekarne.si, Zeleni čaj, www.osebnosti.si

sorodni članki