Varovanje poslovne skrivnosti
Kaj je lahko poslovna skrivnost?
Dandanes ko na našem trgu pogosto prevladuje nizka poslovna etika, je treba biti še posebej previden pri varovanju najpomembnejših atributov našega podjetja, med katere nedvomno sodi tudi poslovna skrivnost družbe.
Kdaj lahko govorimo o poslovni skrivnosti družbe? Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006) določa, da (39. člen):
-
Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
-
Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.
-
Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Za varstvo poslovne skrivnosti pa ta isti zakona določa sledeče (40. člen):
-
S pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
-
Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.
-
Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.
Sklep o poslovni skrivnosti
Kako sestaviti sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe? Če je to le mogoče, je priporočljivo, da družba za to najame zunanjega ustreznega strokovnjaka (pravnika), saj si bo s tem prihranila precej časa in truda, in kot se običajno izkaže pozneje, tudi denarja. S pisnim sklepom družba določi, kaj šteje za poslovno skrivnosti (kateri podatki: recimo podatki o zaposlenih, o osebnih dohodkih, poslovnih partnerjih, licencah, strankah, načinu poslovanja, investicijskih načrtih, razvojnih fazah podjetja, tehnološko razvojnih študijah in podobno). Omejitev v zvezi z obsegom poslovne skrivnosti praktično ni, kar pomeni, da ima družba načeloma proste roke pri izboru, kaj šteje za poslovno skrivnost. Z eno izjemo - za poslovno skrivnost se ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni.
V sklepu mora podjetje tudi določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Pri tem je pomembno, da morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedeli ali bi glede na naravo podatka morale vedeti, da so podatki poslovna skrivnost.
Sklep o določitvi poslovne skrivnosti mora podpisati zastopnik pravne osebe (direktor, predsednik uprave ...) ali od njega pooblaščena oseba, oziroma samostojni podjetnik posameznik ali od njega pooblaščena oseba.
Sprejetje sklepa o določitvi poslovne skrivnosti družbe bi za podjetnike moralo postati ustaljen način poslovanja. Saj bi le na ta način zares lahko preprečili izdajo poslovne skrivnosti oziroma bi lahko v primeru le-te ustrezno ukrepali prosti kršitelju. Sicer pa so vsi družbeniki, delavci, člani organov družbe in drugi odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, njihova odgovornost pa je lahko disciplinska, odškodninska, v določenih primerih pa tudi kazenska (kriterije za to pa določa Kazenski zakonik).
Vir: Revija Podjetnik, junij 2008 - Kako obvarovati poslovne skrivnosti, Boštjan J. Turk, Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/2006)
