| 

Uporabne informacije

Big brother vas gleda tudi v službi

Big brother vas gleda tudi v službi

Marsikateri manager se je že znašel v skušnjavi, da bi svoje zaposlene nadzoroval vsepovsod in v vsakem trenutku v delovnih prostorih organizacije. Na ta način bi lahko vsesplošno spremljal dogajanje v delovnih prostorih, poslušal telefonske pogovore med zaposlenimi, preverjal njihova elektronska sporočila, namestil GPS napravo za slednje službenim vozilom, vedel tudi kakšno kavo pijejo in kaj jedo za malico. Vendar nekje je, nekje mora biti meja! Kajti vsak delavec ima na delovnem mestu pravico do zasebnosti.

Še zlasti pa se samostojni podjetniki srečujejo z vprašanjem, ali lahko med delovnim časom nadzorujejo svoje delavce s tehničnimi sredstvi. To se še posebej nanaša na nadzor elektronske pošte, ki jo med delovnim časom in na službeni opremi sprejemajo in pošiljajo zaposleni, ter videonadzor poslovnih prostorov.

Nadzor elektronske pošte

V primeru delavke iz Velike Britanije je tako Evropsko sodišče za človekove pravice zaposlenim priznalo širok krog pravic do zasebnosti na delovnem mestu pri uporabi elektronske pošte. Njena sodba z začetka aprila lanskega leta je precedenčen primer, spoštovati pa jo mora tudi Slovenija. Nadzor elektronskih komunikacij zaposlenih na delovnem mestu je tako mogoč le, če so slednji nanj vnaprej obveščeni.

V slovenskem pravu zaenkrat še ni definitivnega odgovor na to tematiko, zato pa se upošteva mnenje informacijske pooblaščenke, ki se nanaša na prej omenjeno sodbo in na to temo pravi sledeče: Delodajalec ima pravico naročiti snemanje elektronske pošte zaposlenih, zlasti če je namen snemanja podatkov na trdih diskih varovanje podatkov, ki so na njih in bi njihova nepredvidena izguba oziroma uničenje, delodajalcu lahko povzročila škodo. Delodajalec pa mora pri tem pretehtati, ali je njegov ukrep upravičen tudi z vidika poseganja v ustavno zagotovljene pravice posameznikov. Pooblaščenka še pravi, da delodajalec načeloma ima pravico pregledovati vsebino računalnikov zaposlenih, če s tem ščiti svojo lastnino, poslovne interese in podatke, ki iz tega izvirajo. Če pa delodajalec z internimi akti dovoljuje uporabo svojih sredstev tudi za zasebne namene, potem nima pravice pregledovati tistih zbirk datotek oziroma podatkov in njihovih delov, iz katerih nedvoumno izhaja, da so last delavca in spadajo v sfero njegove zasebnosti. Če pa delodajalec ne dovoljuje uporabe svoje opreme v zasebne namene, je tveganja ob taki uporabi na strani delavca.

Iz takšnih trendov pravne prakse pri nas sledi, da delodajalec lahko nadzoruje elektronsko pošto, internet in mobilni telefon zaposlenega, pod pogojem, da gre za lastnino delodajalca in da je delavec ta inventar upravičen uporabljati zgolj in izključno za potreben delovnega procesa. V izogib nevšečnostim tako s strani delodajalca kot s strani zaposlenih, je nujno, da delodajalec sprejme ustrezen interne akte, s katerimi se ta razmerja natančno uredijo. Predvsem mora v njih določiti, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko izvaja nadzor ter kakšne so kazni za zaposlene, ki ne upoštevajo določil akta.

Videonadzor poslovnih prostorov

Za nadzor delavcev v službi je z zakonom urejeno, da nas mora delodajalec pisno seznaniti z izvajanjem videonadzora, o čemer naj bi se delodajalec pred uvedbo posvetoval s sindikatom. Kamere naj bi se le v izrednih primerih nameščale na delovna mesta, če je to nujno potrebno za varstvo premoženja in zaposlenih ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovnih skrivnosti, nikakor pa kamere niso namenjene preverjanju storilnosti zaposlenih.

Videonadzor se tako lahko na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov izvaja kot videonadzor vstopa in izstopa v poslovne prostore. Zato moda delodajalec izpolniti več pogojev:

  • o tem mora obvestiti vse zaposlene,
  • obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno,
  • obvestilo mora vsebovati naslednje informacije:
    • da se izvaja videonadzor,
    • naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor,
    • telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa so posnetki iz nadzornega sistema shranjeni.

Na ta način se lahko tudi v zasebnem sektorju izvaja videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa in izstopa v poslovne prostore, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

Izvajanje videonadzora znotraj samih delovnih prostorov pa se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor v delovnih prostorih je prepovedano izvajati zunaj delovnega mesta, zlasti v garderobah, sanitarnih prostorih in dvigalih.

Odločitev o izvajanju videonadzora sprejem pristojna odgovorna oseba, predstojnik, direktor podjetja ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik. V pisni odločitvi morajo biti zagotovljeni vsi zakonski pogoji za izvajanje videonadzora. Zakon za kršitve zakonskih določil izvajanja videonazdora predvideva kazen od 4.000 € do 13.000 € za pravne osebe in samostojne podjetnike ter od 1.000 € do 2.000 € za odgovorne osebe.

Urška Č.

Vir: Revija Podjetnik, junij 2008 - Previdno pri tehničnem nadzoru zaposlenih, R. Lampe

sorodni članki