Velikost in razporeditev delovnega prostora
Potrebe po velikosti delovnega prostora so različne in odvisne od več dejavnikov. Na prvem mestu od vrste dela in potrebne delovne opreme, od lastnih potreb delavca, od hierarhične lestvice, od razpoložljivega prostora in podobno. Zgornje limite velikosti delovnega prostora oziroma pisarne tako ni. So pa s pravilnikom predpisane minimalne velikosti delovnega prostora, ki zadoščajo zahtevam za zagotavljanje ustreznosti delovnega mesta. Delovni prostor za vsakega delavca naj bi tako imel vsaj 8,00 m2 osnovne površine oziroma vsaj 2,00 m2 proste talne površine, ki mu omogoča prosto gibanje v bližini delovnega mesta. Predpisana je tudi minimalna svetla višina delovnega prostora in znaša 2,50 m oziroma pogojna minimalna višina 2,25 m za pisarniške prostore.
Vedno pa se v celoti ne da zadostiti tem predpisom, zato se jih izvaja vsaj delno oziroma pogojno. Namreč v kolikor potrebe po številu delovnih mest presegajo navedene zakonske normative glede velikosti prostora, se dandanes urejevalci poslovnih prostorov znajdejo drugače. In sicer se večji prostori uporabijo za več delovnih mest skupaj, s tem da se prostorsko ločijo s premičnimi predelnimi stenami ali pregradami. Še vedno se upoštevajo priporočljive velikosti delovnega prostora, tako da se prostor razdeli na manjše separeje oziroma kabinete velikosti:
- kabinet za enega delavca – okrog 6,00 m2;
- kabinet dvojček (za dva delavca) – okrog 10,00 m2;
- kabinet trojček (za tri delavce) – okrog 14,00 m2;
- glavna pisarna za sprejemanje poslovni obiskov (pisarna tajnice) – od 10,00 do 12,00 m2.
Pisarne za vodilne delavce so praviloma večje, saj so večinoma namenjene tudi za vodenje poslovnih sestankov.
V modernem načinu poslovanja se vse bolj uveljavljajo tako imenovane "fluidne" zasnove pisarniških prostorov. To pomeni, da je v enem prostoru več delovnih mest, ki so navadno ločena samo s pregradami ali montažnimi predelnimi stenami. Z njimi se en prostor razdeli na več manjših delovnih kabinetov, istočasno pa zagotavljajo zvočno izolacijo in s tem tudi določeno mero intimnosti na delovnem mestu. Prosojno polnilo predelne stene (steklo) ima tudi povezovalno vlogo, hkrati pa vodilnim omogočajo večji nadzor nad zaposlenimi.
Glede na v svetu že uveljavljeni način projektnega dela (projektni management), kjer delavce zaposlujejo za določen čas trajanja projekta, je ta način opremljanja pisarniških prostorov optimalen. Tako opremljeni pisarniški prostori namreč omogočajo fleksibilnost in možnost spreminjanja delovnih enot glede na tim sodelavcev, ki so predvideni za nov projekt. Delovni prostori so zato veliki in niso pregrajeni s fiksnimi stenami. Tako je mogoče oblikovati skupinska delovna mesta, ker pa se kljub temu želi doseči določena zasebnost, se uporabijo pregrade.
Na našem tržišču so na voljo različne višine pregrad, različne izvedbe, različni materiali in dizajni. Več informacij o pisarniških pregradah lahko dobite pri: Integra d.o.o. Ljubljana, Duka oprema d.o.o. Ljubljana, Marc Interieri d.o.o. Ljubljana, Boma d.o.o. Sežana in drugih.
Urška Č.
