| 

Uporabne informacije

Zavedeni v davčno utajo?

Zavedeni v davčno utajo?

14.05.2008 ob 08:30

Davčni zavezanci so bodisi v utajo davka zapeljani, torej so vanjo vključeni, ne da bi za to vedeli, bodisi pa se za utajo davka odločijo zavestno. Davčna uprava Republike Slovenije v zadnjem času zelo intenzivno opravlja inšpekcijski nadzor pri davčnih zavezanci, ki ne plačujejo davka na dodano vrednost (tako imenovanih »missing traderjih« ali »slamnatih firmah«), kot tudi pri davčnih zavezancih, ki so z njimi sklepali posle. Ali je bilo pri slednjih sklepanje »navideznih« poslov le pretvara za utajo DDV ali pa so bili v posel zavedeni in je neko podjetje le del verige davčne goljufije (za kar običajno izve šele pri davčnem inšpekcijskem nadzoru), je okoliščina, ki jo poleg nepravilnega poslovanja preiskujejo na Dursu.

Utaja davka

O davčni goljufiji oziroma o utaji davka govorimo takrat, kadar ge za nezakonito izognitev prijave ali plačila katerekoli vrste davka. V primeru, ko davčni organ ugotovi, da določeni davčni zavezanec ni plačeval obračunanega DDV-ja, praviloma plačilo DDV-ja z določbo naloži neplačujočemu davčnemu zavezancu. Vendar pa gre v primeru t.i. »missing traderjev« dejansko za takšne vrste davčnih zavezancev, katerih namen ustanovitve niti ni bil opravljanje določene gospodarske dejavnosti, pač pa vzpostavitev verige, ki omogoča utajevanje DDV-ja. Tovrstni gospodarski subjekti praviloma nimajo nobenega premoženja, ne poslujejo in nimajo dejanskega sedeža, nimajo zaposlenih delavcev, lastniki in zakoniti zastopniki pa so osebe, ki prav tako ne razpolagajo z nobenim premoženjem, običajno pa niti niso slovenski državljani in ne bivajo v Sloveniji. Imajo pa identifikacijsko številko za namene DDV-ja in odprt transakcijski račun, na katerega prejemajo plačila. Pri takšnemu davčnemu zavezancu ni mogoče opraviti postopka inšpekcijskega nadzora, še manj pa mu naložiti plačilo neplačanega DDV. Kajti v trenutku, ko davčni organ odkrije takšnega neplačujočega zavezanca, le-te ne posluje več oziroma nima nikakršnega premoženja, lastnika ali zakonitega zastopnika pa ni mogoče najti nikjer. V takšnih primerih se davčni organ sklicuje na sodbo Sodišča Evropske skupnosti v združenih zadevah C-439/04 in C-440/04 z dne 06. julija 2006, ki je odločilo, da se davčnemu zavezancu ne prizna odbitek vstopnega DDV-ja, kadar se glede na objektivne elemente ugotovi, da je le-ta vedel ali bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakciji, ki je del utaje davka na dodano vrednost.

Zato, kadar sklepate prvi posel z novim kupcem, bodite pozorni na znake, ki nakazujejo možnost davčne goljufije. Z drugimi besedami: nove poslovne partnerje je priporočljivo preveriti.

Kako prepoznati »missing traderja«?

Za gospodarski objekt, ki je potencialni »missing trader« je značilno, da:
  • je šele pred nedavnim postal zavezanec za DDV,
  • svoje dejavnosti ne oglašuje v sredstvih javnega obveščanja (TV, časopisi in revije, internet, …),
  • nima nobenih referenc glede ponujenih poslov,
  • zakoniti zastopnik družbe je mlajša oseba brez ustreznih strokovnih znanj o poslu, ki ga ponuja,
  • zakoniti zastopnik je tuj državljan,
  • gospodarski subjekt ni registriran oziroma nima ustreznih dovoljenj za izvajanje določenih poslov,
  • je brez ustreznih sredstev za izvajanje ponujenih poslov,
  • nima osnovnih sredstev za izvajanje dejavnosti,
  • nima zaposlenih delavcev oziroma nima ustreznega števila zaposlenih glede na obseg in vrsto dela.

Za poslovno transakcijo, ki jo opravi takšno podjetje je značilno da:
  • je ponudba dana za veliko vrednost poslov brez formalne pogodbe, v kateri bi se natančneje dogovorili o pogojih posla in odgovornosti strank,
  • dobavitelj ponuja posel, v katerem zavezanec ne nosi nobenega tveganja,
  • blago je brez ustrezne specifikacije za tržišče, na katerega se dobavlja,
  • dobavitelj zahteva neobičajne plačilne pogoje,
  • zahteva po predplačilu in takojšnjem plačilu,
  • zahteva po plačilu z gotovino,
  • zahteva po plačevanju tretji osebi oziroma »offshore« družbi,
  • pot blaga in pot računov sta iz nerazumljivih razlog različni, in podobno.

Za način komuniciranja s poslovnimi partnerji in ponujanja posla »missing traderjev« pa je zlasti značilno, da je komunikacija možna samo preko mobilnega telefona, telefonska številka ni objavljena v telefonskem imeniku, niti na spletu, po določenem času je številka mobilnega telefona nedosegljiva, se komunikacija vrši vedno z eno in isto osebo (ki se predstavlja samo z imenom), metode naročanja poslov in fakturiranja so zelo nenavadne glede na ustaljeno prakso.

Ukrepi pred sklenitvijo novega posla

Torej če opazite kakšen ali več zgoraj naštetih znakov pri nepoznanem podjetju, s katerim nameravate skleniti posel, preverite ali bo vaša transakcija le del goljufije pri utaji davka. To pomeni, da morate kot davčni zavezanec sprejeti vse ukrepe v okviru nadzornih funkcij v podjetju tako, da je jasno opredeljena odgovornost posameznikov v podjetju pri sklepanju poslov in izvajanju navedenih preveritev ter da so vaši zaposleni seznanjeni s problematiko davčnih utaj na svojem področju delovanja. Kot svetuje davčna uprava bi moral vsak zavezance pred sklenitvijo novega posla z novo pravno osebo opraviti naslednje osnovne ukrep:
  • pridobiti kopije ustanovitve družbe iz sodnega registra,
  • pridobiti kopije odločbe o identifikacijski številki za DDV, iz katere je razvidno, kdaj je podjetje pridobilo identifikacijsko številko za namene DDV-ja in preveritev veljavnosti identifikacijske številke za DDV,
  • pridobiti razpoložljive informacije iz komercialnih baz podatkov o dosedanjem poslovanju podjetja,
  • pridobiti podatke o dosedanjih referencah podjetja,
  • pridobiti informacije od neodvisnih tretjih oseb o boniteti podjetja,
  • preveriti obstoječe podatke o podjetju na internetu in drugih medijih,
  • vztrajati na osebnem stiku z odgovorno osebo bodočega dobavitelja in izvesti, če je le mogoče, začetni obisk poslovnih prostorov oziroma sedeža podjetja,
  • preveriti stacionarno telefonsko številko podjetja,
  • posvetiti več pozornosti drugi dokumentaciji, poleg računa (naročilnice, predračuni, dobavnice, oddajnice in drugo).

Navedena dejstva dokazujejo, da si morajo podjetja in naložbeniki prizadevati, da tako za potrebe čiste vesti kot tudi davčnega nadzora vzpostavijo in redno preverjajo kontrolne mehanizme v podjetju. Prav tako bi morali v celotnem poslovnem okolju uporabljati t.i. »razumne« nadzorne ukrep, kot so:
  • preverjanje ali blago, ki ga kupujejo, obstaja, in je takšno, kot je opisano,
  • preverjanje integritete kupcev in prodajalcev,
  • preverjanje obstoja komercialne in razvojne možnosti transakcij,
  • preverjanje realističnosti plačilnih pogoje in dobičkonosnosti posla.

Le tako bodo namreč davčni zavezanci sposobni davčnemu organu pojasniti ekonomske in razume razloge za sklepanje določenih transakcij, za katere se pozneje ugotovi, da so del utaje DDV-ja, in bodo za svoje navedbe sposobni predložiti ustrezen dokaze.

Vir: Obrtnikov Svetovalec, Obrtnik 05/2008, Nove poslovne partnerje je priporočljivo preveriti, J. Perme, univ.dipl.ekon., spec. Rev.; Podjetnik maj/2008, Zapeljani v davčno goljufijo, M. Kunšek

sorodni članki


Komentarji: 1 

Dodajte komentar


valat | 14.05.2008 ob 09:28
Sodbo evropskega sodišča je potrebno brati in upoštevati v celoti in ne samo tako, kot DURSU paše!
Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sreda
od 14 do 29 °C

Četrtek
od 16 do 30 °C

Petek
od 16 do 26 °C

Sobota
od 15 do 29 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat