Zbirateljstvo = hobi ali poslovna priložnost?
Zbirateljstvo je dejavnost, ki v vsakem posamezniku vzbuja različne občutke in interese. In lahko bi dejali, da se pogosto znajde na meji med hobijem in poslom. Vsi vemo, da zbirateljstvo zahteva precej prostega časa, vloženega truda pri raziskovanju, zbiranju, ohranjanju zbirke, in zlasti tudi kar nekaj vloženih denarnih sredstev. Zbirateljstvo je plemenita strast, je želja po pridobivanju, posedovanju, razvrščanju, zbiranju, proučevanju, študiju in estetskem uživanju. Ta strast je lahko plemenita, ne sme pa zbiralca zasužnjiti – ne sme preiti v obsedenost. Vsak zbiralec se namreč ob zbranih predmetih z nikoli doseženo in nikoli dosegljivo, a vseeno neomajno željo po idealni popolnosti svoje zbirke prizadeva, da bi se dotikal neskončnosti. Izginjajoč v svoji zbirki se nadeja uresničiti svojo lastno popolnost.
Na tem svetu, kjer smo si ljudje tako različni med seboj, verjetno ni vrste umetniškega, naravnega, obrtnega, industrijskega ali oblikovnega izdelka, ki ga nekdo že ne bi zbiral. Vsako zbiranje, ki si ga zbiratelj omisli, stremi k popolnosti ali celo dokončnosti. To pa je le teoretično možno, saj se stvari sproti spreminjajo, dopolnjujejo, iščejo in tudi najdejo, širijo se področja ali razvijajo nova spoznanja, lahko pa tudi z leti razširi svoja obzorja in tako v področje zbiranja vključi nove elemente ali pa se dokoplje do poglobljenega znanja, ki ga želi skozi zbirko na novo urediti in prikazati. Tako je zbiranje odvisno od okolja, ki daje material za zbiranje in od vsakega posameznika, ki s svojim interesom in osebnim razvojem zbirko ureja.
Zbirateljstvo tako postane del človeka in se lahko spremeni v njegov življenjski stil. Saj vsako svojo prosto minuto posveti študiranju, raziskovanju, iskanju, nakupovanju in urejanju svoje zbirke. Nedavno je bila na televiziji prikazana oddaja o nekem poljskem zbiralcu, ki je začel z zbiranjem podatkov, člankov, slik in tehničnih opisov starih odsluženih tramvajev na Poljskem. Svojo strast in idejo je prenesel tudi na nekaj svojih prijateljev in znancev, s katerimi se trudi svoje zbirateljske dosežke in znanje, udejanjiti tako, da obnavljajo stare tramvaje in jih želijo pokazati širši javnosti v svojem lastnem muzeju tramvajev. Njegova želja po zbiranju je prešla v poslovno priložnost, a se je obenem spremenila tudi že v obsesijo. Kajti njegovo osebno življenje je popolnoma podrejeno njegovem hobiju, kar je potrdila tudi njegova žena. Seveda gre tukaj za ekstremen primer, ki le ponazarja začetno vprašanje ali je zbirateljstvo le konjiček za proste urice ali gre za kaj več kot samo to?
Pri vsakem zbiranju pa je še posebej pomembno, da se zbiratelj odloči, kaj bo zbiral, kako bo zbirko urejal ter s kakšnim gradivom jo bo dopolnjeval. Kot že rečeno je v današnjem modernem svetu, kjer je prenos informacij bistveno hitrejši in učinkovitejši, možnosti in raznolikosti zbiranja neomejeno, nima limite. Ljudje zbirajo od dokaj klasičnih predmetov kot so: znamke, stari kovanci, gramofonske plošče, razglednice, stripi in podobno, kot tudi že bolj novodobne predmete: zgoščenke (CD-ji), figurice iz popularnih kinder jajcev, bančne in telefonske kartice in drugo.
Vsi navdušeni zbiratelji in ostali radovedneži pa imate tudi letos priložnost, da si ogledate sejem zbirateljstva Collecta 2008. Collecta 2008 je že drugi mednarodni sejem zbirateljstva, ki bo potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču med 28. in 30. marcem. Na sejmu bodo svoje izdelke predstavili trgovci in zbiratelji iz kar 18 držav (Avstrija, Belgija, Francija, Hrvaška, Italija, Irska, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, San Marino, Slovaška, Srbija, Peru, Portugalska, Romunija, Vatikan in Slovenija). Na letošnjem sejmu so svoje področje razstavljanja še razširili in si boste tako lahko ogledali zbirke iz: filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitete, mineralov, fosilov, draguljev, telefonskih kartic, filumenije, gramofonskih plošč, zgoščenk, stripov, pez in kinder figuric, starih dokumentov in katalogov, bančnih kartic, stare vedutne grafike, kartografije idr.
Zbirateljstvo je natančno in sistematično delo. Zato se marsikdo v njem ne more identificirati kot »zbiratelj«, pač pa gre predvsem za zabavo, preživete prostega čas ob učenju in raziskovanju vedno nekaj novega, ob tem pa lahko tudi kaj zasluži. Kajti zbirke z leti pridobivajo na svoji vrednosti. Še zlasti in predvsem popolne zbirke določene vrste predmetov. Dobro ocenjene pa so tudi razne zamenjave in prodaja posameznih kosov med samimi zbiratelji. Zato ideja o zbirateljstvu kot o poslovni priložnosti morda sploh ni slaba!
Urška Č.
Viri: www.filatelija.com/modre, www.collecta.si/domov
Na tem svetu, kjer smo si ljudje tako različni med seboj, verjetno ni vrste umetniškega, naravnega, obrtnega, industrijskega ali oblikovnega izdelka, ki ga nekdo že ne bi zbiral. Vsako zbiranje, ki si ga zbiratelj omisli, stremi k popolnosti ali celo dokončnosti. To pa je le teoretično možno, saj se stvari sproti spreminjajo, dopolnjujejo, iščejo in tudi najdejo, širijo se področja ali razvijajo nova spoznanja, lahko pa tudi z leti razširi svoja obzorja in tako v področje zbiranja vključi nove elemente ali pa se dokoplje do poglobljenega znanja, ki ga želi skozi zbirko na novo urediti in prikazati. Tako je zbiranje odvisno od okolja, ki daje material za zbiranje in od vsakega posameznika, ki s svojim interesom in osebnim razvojem zbirko ureja.
Zbirateljstvo tako postane del človeka in se lahko spremeni v njegov življenjski stil. Saj vsako svojo prosto minuto posveti študiranju, raziskovanju, iskanju, nakupovanju in urejanju svoje zbirke. Nedavno je bila na televiziji prikazana oddaja o nekem poljskem zbiralcu, ki je začel z zbiranjem podatkov, člankov, slik in tehničnih opisov starih odsluženih tramvajev na Poljskem. Svojo strast in idejo je prenesel tudi na nekaj svojih prijateljev in znancev, s katerimi se trudi svoje zbirateljske dosežke in znanje, udejanjiti tako, da obnavljajo stare tramvaje in jih želijo pokazati širši javnosti v svojem lastnem muzeju tramvajev. Njegova želja po zbiranju je prešla v poslovno priložnost, a se je obenem spremenila tudi že v obsesijo. Kajti njegovo osebno življenje je popolnoma podrejeno njegovem hobiju, kar je potrdila tudi njegova žena. Seveda gre tukaj za ekstremen primer, ki le ponazarja začetno vprašanje ali je zbirateljstvo le konjiček za proste urice ali gre za kaj več kot samo to?
Pri vsakem zbiranju pa je še posebej pomembno, da se zbiratelj odloči, kaj bo zbiral, kako bo zbirko urejal ter s kakšnim gradivom jo bo dopolnjeval. Kot že rečeno je v današnjem modernem svetu, kjer je prenos informacij bistveno hitrejši in učinkovitejši, možnosti in raznolikosti zbiranja neomejeno, nima limite. Ljudje zbirajo od dokaj klasičnih predmetov kot so: znamke, stari kovanci, gramofonske plošče, razglednice, stripi in podobno, kot tudi že bolj novodobne predmete: zgoščenke (CD-ji), figurice iz popularnih kinder jajcev, bančne in telefonske kartice in drugo.
Vsi navdušeni zbiratelji in ostali radovedneži pa imate tudi letos priložnost, da si ogledate sejem zbirateljstva Collecta 2008. Collecta 2008 je že drugi mednarodni sejem zbirateljstva, ki bo potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču med 28. in 30. marcem. Na sejmu bodo svoje izdelke predstavili trgovci in zbiratelji iz kar 18 držav (Avstrija, Belgija, Francija, Hrvaška, Italija, Irska, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, San Marino, Slovaška, Srbija, Peru, Portugalska, Romunija, Vatikan in Slovenija). Na letošnjem sejmu so svoje področje razstavljanja še razširili in si boste tako lahko ogledali zbirke iz: filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitete, mineralov, fosilov, draguljev, telefonskih kartic, filumenije, gramofonskih plošč, zgoščenk, stripov, pez in kinder figuric, starih dokumentov in katalogov, bančnih kartic, stare vedutne grafike, kartografije idr.
Zbirateljstvo je natančno in sistematično delo. Zato se marsikdo v njem ne more identificirati kot »zbiratelj«, pač pa gre predvsem za zabavo, preživete prostega čas ob učenju in raziskovanju vedno nekaj novega, ob tem pa lahko tudi kaj zasluži. Kajti zbirke z leti pridobivajo na svoji vrednosti. Še zlasti in predvsem popolne zbirke določene vrste predmetov. Dobro ocenjene pa so tudi razne zamenjave in prodaja posameznih kosov med samimi zbiratelji. Zato ideja o zbirateljstvu kot o poslovni priložnosti morda sploh ni slaba!
Urška Č.
Viri: www.filatelija.com/modre, www.collecta.si/domov
