| 

Uporabne informacije

Besedno komuniciranje

Besedno komuniciranje

29.03.2008 ob 09:31

Običajno menimo, da komuniciramo takrat, kadar govorimo ali pišemo; to je besedno komuniciranje. Torej besedno komuniciranje je lahko govorno ali pisno.

Govorno komuniciranje

Govorno komuniciranje obsega nagovore, formalizirane razgovore med dvema osebama, razgovore v skupini oziroma z njo in neformalne govorice. Govorno komuniciranje ima vrsto prednosti: je hitro, običajno obsega tudi povratno informiranje ter omogoča sočasno komuniciranje z več ljudmi.

Govorno sporočilo ima vrsto prednosti. Lahko ga brž oddamo, in če prejemnik podvomi, ali je sporočilo prav sprejel (dojel), lahko s hipnim povratnim informiranjem hitro odkrije napako in sprejeto sporočilo popravi. Slabosti govornega komuniciranja se pokažejo takrat, kadar si sporočilo podaja daljša vrsta ljudi. Čim več ljudi sodeluje v prenašanju sporočila, tem več možnosti je, da se bo na komunikacijski poti pojavila neurejenost (entropija). Tako sporočilo, ki doseže prejemnika, se lahko močno razlikuje od poslanega sporočila.

Pisno komuniciranje

Takšno komuniciranje poteka preko pisem, časopisov in revij, oglasnih plošč ter mnogih drugih priprav, zlasti elektronskih in optičnih, ki prenašajo sporočilo, zapisano z besedo, simboli, risbami, barvami ali kako drugače.

Prednosti pisnega komuniciranja so trajnost, jasnost in nazornost sporočila, ki ga je mogoče tudi kasneje preverjati. Pošiljatelju ali prejemniku ostaja dokumentiran zapis sporočila, ki ga lahko hranita neomejeno dolgo. Pisne komunikacije so ponavadi bolj dodelane, logične in jasne kot govorne, saj pošiljatelj praviloma dobro premisli, kaj bo napisal, saj ve,da bo zapis sporočila pričal, daje bilo poslano z jasno vsebino in nič drugače. Popravki nejasno napisanega sporočila so težje izvedljivi kot pri govornem sporočilo.

Pisno sporočila ima torej tudi slabosti. Za nastanek sporočila v končni obliki je potrebno več časa. Pošiljatelj sporoči prejemniku v eni uri govorjenja precej več informacij kot v eni uri pisanja. Sporočilo v govorni obliki posredujemo v nekaj minutah, isto sporočilo pa vzame uro časa za pisanje. Govorjenje je pač hitrejše od pisanja. Poleg tega mora biti pisna komunikacija veliko bolj natančna kot govorna. Pri pisnem komuniciranju največkrat, razen pri interaktivnem pisnem sporočanju, na primer preko elektronske pošte, ni takojšnjega povratnega informiranja. Pri govornem komuniciranju se prejemnik lahko hipno odzove na sporočilo, pri pisnem komuniciranju pa pošiljatelj niti ne ve zagotovo, ali je prejemnik sporočilo sploh dobil in ali ga je razumel tako, kot želi pošiljatelj. Kajti komuniciranje je uspešno le, če sporočilo ni le sprejeto, pač pa tudi pravilno razumljeno.

Sicer pa ima besedno govorno komuniciranje še eno lastnost v primerjavi s pisnim, ki pa je lahko obenem prednost in/ali slabost. In sicer ga spremlja nebesedno komuniciranje, ki obsega vsa nebesedna sporočila kot reakcija na sprejeto sporočilo. Ta pa so govorica telesa ob sprejemu sporočila, gestikulacija in mimika na obrazu. Z nebesedne komunikacije lahko hitro razberemo občutke, kako je prejemnik sprejel naše sporočilo in obratno - prejemnik lahko z obnašanja pošiljatelja razbere pomembnost sporočila, ki ga hoče prenesti na prejemnika, kot tudi akcijo na reakcijo prejemnika po tistem, ko mu je sporočilo predano!

Urška Č.

Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004.

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Torek
od 7 do 12 °C

Sreda
od 6 do 9 °C

Četrtek
od 7 do 12 °C

Petek
od 6 do 11 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat