Podjemna pogodba
Kaj je podjemna pogodba?
Do sprejema Novega zakona o delovnih razmerjih, ki velja od 1. 1. 2003, je delovno pravna zakonodaja dopuščala izvajanje del po pogodbi o delu. Te možnosti sedaj ni več. Zakon sili delodajalce, da delavce zaposlujejo, zato zakon nudi več možnosti različnih delovnih časov (od ene ure naprej) in zaposlitve za določen čas zaradi več razlogov kot doslej. Tako pogodba o delu nima ustreznega nadomestka po novi zakonodaji, v nekaterih primerih pa se lahko uporablja podjemna pogodba. Za podjemno pogodbo se uporabljajo še izrazi kot so delovršna pogodba, pogodba o delu, podjetniška pogodba ali pogodba o izvršitvi dela.
Kdaj lahko sklenemo podjemno pogodbo?
Podjemna pogodba se sklene, če gre za delavca, ki ni zaposlen pri delodajalcu in ni elementov za zaposlitev, gre pa za fizično ali umsko delo, ki da določen dogovorjen rezultat dela v določenem času.
Podjemna pogodba se sklene le za določen čas in ne sme imeti značaja delovnega razmerja. S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela. Pri podjemni pogodbi podjemniku dela ni potrebno opraviti osebno, razen če ta dolžnost ne izhaja iz pogodbe ali narave posla.
Podjemna pogodba je praviloma usmerjena k enkratni ali občasni storitvi, za razliko od delovnega razmerja, ki temelji na trajnosti, stabilnosti in dolgoročnosti. Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik v členih od 619 do 648.
Podjemno pogodbo lahko skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pgodbo o delovnem razmerju, in sicer za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Katere storitve so lahko predmet podjemne pogodbe?
Predmet podjemne pogodbe so lahko štiri vrste oziroma kategorije poslov in sicer:
- izdelava stvari: gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva ali tudi večjih investicijskih ureditev
- popravilo stvari: gre za obrtniške storitve
- izvršitev določenega fizičnega, telesnega dela
- umsko delo oziroma storitev: tu podjemna pogodba meji na avtorsko, saj ima intelektualno delo, opravljeno na podlagi podjemne pogodbe, že elemente avtorskega dela in se tako sklene avtorska pogodba.
Do sprejema Novega zakona o delovnih razmerjih, ki velja od 1. 1. 2003, je delovno pravna zakonodaja dopuščala izvajanje del po pogodbi o delu. Te možnosti sedaj ni več. Zakon sili delodajalce, da delavce zaposlujejo, zato zakon nudi več možnosti različnih delovnih časov (od ene ure naprej) in zaposlitve za določen čas zaradi več razlogov kot doslej. Tako pogodba o delu nima ustreznega nadomestka po novi zakonodaji, v nekaterih primerih pa se lahko uporablja podjemna pogodba. Za podjemno pogodbo se uporabljajo še izrazi kot so delovršna pogodba, pogodba o delu, podjetniška pogodba ali pogodba o izvršitvi dela.
Kdaj lahko sklenemo podjemno pogodbo?
Podjemna pogodba se sklene, če gre za delavca, ki ni zaposlen pri delodajalcu in ni elementov za zaposlitev, gre pa za fizično ali umsko delo, ki da določen dogovorjen rezultat dela v določenem času.
Podjemna pogodba se sklene le za določen čas in ne sme imeti značaja delovnega razmerja. S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela. Pri podjemni pogodbi podjemniku dela ni potrebno opraviti osebno, razen če ta dolžnost ne izhaja iz pogodbe ali narave posla.
Podjemna pogodba je praviloma usmerjena k enkratni ali občasni storitvi, za razliko od delovnega razmerja, ki temelji na trajnosti, stabilnosti in dolgoročnosti. Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik v členih od 619 do 648.
Podjemno pogodbo lahko skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pgodbo o delovnem razmerju, in sicer za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Katere storitve so lahko predmet podjemne pogodbe?
Predmet podjemne pogodbe so lahko štiri vrste oziroma kategorije poslov in sicer:
- izdelava stvari: gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva ali tudi večjih investicijskih ureditev
- popravilo stvari: gre za obrtniške storitve
- izvršitev določenega fizičnega, telesnega dela
- umsko delo oziroma storitev: tu podjemna pogodba meji na avtorsko, saj ima intelektualno delo, opravljeno na podlagi podjemne pogodbe, že elemente avtorskega dela in se tako sklene avtorska pogodba.
