Zaposlovanje tujcev
V prihodnje bo v Sloveniji zaposlenih še več tujcev
Slovenija deluje na globalnem trgu dela in delovne sile, kjer se vsa podjetja soočajo z nenehnim bojem za preživetje. V Evropi in Sloveniji se bomo zaradi demografskih vplivov oziroma staranja prebivalstva in velikega zmanjševanja naravnega prirastka zelo hitro morali soočiti še z dodatnimi novimi izzivi, med katerimi bo pomanjkanje delovne sile predstavljalo največjo težavo.
Rok Huber:
Strokovnjaki s področja trga dela in delovne sile napovedujejo velik »boj za talente« v bližnji prihodnosti. Če želimo še naprej konkurirati na globalnem trgu, moramo že danes postaviti ključne temelje, si pridobiti ustrezna znanja, nabrati izkušnje in vzpostaviti čim več globalnih vezi.
Razlogi
»Trenutno spadajo med glavne razloge za zaposlovanje tuje delovne sile strukturna neskladja na trgu delovne sile. Številna podjetja povprašujejo po kadru, ki bi zapolnil potrebe deficitarnih poklicev,« pravi Miro Smrekar, direktor kadrovske agencije Adecco v Sloveniji. Gre predvsem za kader s specifičnimi znanji, za nekvalificirane kot tudi kvalificirane delavce. Deficitarnost posameznih kadrov pa se dotika tudi iskanja kadra z visoko, univerzitetno in podiplomsko izobrazbo, na primer s področja informacijske tehnologije, fizike, matematike, računalništva, zdravstva … »Podjetja se odločajo za zaposlovanje visokokvalificiranega menedžerskega tujega kadra, ker naj bi le-ta potencialno razmišljal in deloval globalno, kar pa je ključnega pomena, ko podjetje želi prodreti in uspeti na tujih trgih. Tovrstni kader lahko pripomore k ustvarjanju boljših poslovnih odnosov s tujino in v podjetje prinese novo svežino, energijo, znanja, nove načine razmišljanja ter metode reševanja težav, drugačne pristope vodenja in motiviranja sodelavcev. Na splošno stremijo podjetja, ki zaposlujejo tuji kader, k večji dodani vrednosti svojih zaposlenih,« pojasnjuje Miro Smrekar.
Kdaj lahko tujci delajo pri nas
»Tujci se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji le, če imajo delovno dovoljenje in če je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca na pristojnem Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Na podlagi tega se izda potrdilo o prijavi dela, ki dokazuje legalnost dela tujca v državi. Tujec lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo tisto delo, za katerega mu je bilo izdano delovno dovoljenje. Vlada RS vsako leto sprejme tudi Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s katero omejuje število državljanov tretjih držav na slovenskem trgu dela. Pri zaposlovanju tujcev je treba biti pozoren na vrsto določil, predpisov in procesov, ki jih je mogoče dodobra usvojiti le z delom ter izkušnjami na tem področju. Pozornost je treba nameniti tudi časovni komponenti tovrstnih postopkov,« pojasnjujeta Radivoj Radak in Patricija Zadnik iz Sektorja za delovne migracije na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve.
Postopek zaposlovanja
Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali iz tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji pa ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa so državljani t. i. tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje (zakon o delovnih razmerjih, zakon o varstvu pri delu) in kolektivne pogodbe.
Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda). Treba je vložiti tudi prošnjo na predpisanem obrazcu za posamezno vrsto delovnega dovoljenja ter ji priložiti z zakonom in pravilnikom zahtevana dokazila.
Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci. Pravni akt, s katerim se urejajo pogoji za uresničevanje prostega gibanja delavcev, je Uredba Sveta 1612/68/EC o svobodnem gibanju delavcev znotraj skupnosti. Temelji na načelu nediskriminacije, načelu enakega obravnavanja glede zaposlovanja, plačila in delovnih razmer. Iz tega izhaja, da je vsak državljan države članice, ki išče zaposlitev v drugi državi članici, deležen enake pomoči zavoda za zaposlovanje te države kot državljani te države, kadar iščejo zaposlitev. Delavec, ki je državljan države članice, v drugi državi članici zaradi svojega državljanstva ne sme biti deležen drugačnega obravnavanja kot domači delavci v zvezi s pogoji zaposlitve. Takšen delavec uživa enake socialne in davčne ugodnosti kot domači delavci. Družinski člani državljana EU imajo iste pravice kot državljani EU, če ima le-ta dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine. Enake pravice, kot veljajo za državljane EU in njihove družinske člane, veljajo tudi za državljane držav članic EGP in Švicarske konfederacije ter njihove družinske člane.
Zakaj se pojavljajo napake
Po besedah Mira Smrekarja, direktorja podjetja Adecco, glavne težave pri zaposlovanju tujcev nastanejo, ker se podjetja ne informirajo dovolj, kakšen je sploh postopek zaposlovanja tujcev. Postopek zaposlovanja delavcev iz EU je bistveno lažji kot za delavce, ki ne prihajajo iz EU. Napake se pojavljajo zaradi neurejene in pomanjkljive dokumentacije pred nastopom dela, težave so lahko vezane tudi na nastanitev delavcev ali prevelika pričakovanja podjetji, saj lahko delavci kmalu odidejo na ista, vendar bolje plačana delovna mesta v Zahodni Evropi ali pa najdejo ustreznejše delo pri katerem drugem slovenskem podjetju. Težave lahko nastajajo tudi zaradi jezikovnih ovir. Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve spremlja izvajanje Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter s spremembami in dopolnitvami zakona odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti zakona tako, da bi bili pogoji jasni, enostavni in ne bi dopuščali izrabe zakona. »Z letošnjimi spremembami bodo bistveno odpravljene tudi administrativne ovire v postopkih izdaje delovnih dovoljenj,« menita Radivoj Radak in Patricija Zadnik iz Sektorja za delovne migracije na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve. Inšpektorat RS za delo je pri izvajanju nadzora delodajalcev v letu 2005 ugotovil naslednje kršitve v zvezi z zakonom o zaposlovanju in delu tujcev:
– prijava in odjava začetka dela tujca (228),
– hramba dokumentacije na delovišču (66),
– vrnitev delovnih dovoljenj (15),
– delo v nasprotju z izdanim dovoljenjem (8),
– pridobitev delovnih dovoljenj (6),
– nezakonito prepuščanje tujcev (4),
– prijava izvajanja storitev (2),
– zdravstveno zavarovanje tujcev (1).
Prihodnost
»V Sloveniji zaposlujejo tujce predvsem slovenska podjetja v tuji lasti ali podjetja, ki so tesno vezana na mednarodno poslovanje,« menita Radivoj Radak in Patricija Zadnik. Po dolgih letih uspešnega delovanja po vsem svetu se namreč najbolj zavedajo pomena iskanja in zaposlovanja »dobrih kadrov«, ne glede na nacionalne, kulturne, verske in druge potencialne ovire. »Zavedati se namreč moramo,« pravi Miro Smrekar, »da Slovenije deluje na globalnem trgu, dela in delovne sile, kjer se vsa podjetja soočajo s permanentnim bojem za preživetje, obstanek, razvoj in uspeh podjetja.« V Evropi in Sloveniji se bomo zaradi demografskih vplivov oziroma staranja prebivalstva in velikega zmanjševanja naravnega prirastka zelo hitro morali soočiti še z dodatnimi novimi izzivi, med katerimi bo pomanjkanje delovne sile predstavljalo največjo težavo. Poleg tega številne napovedi strokovnjakov s področja trga dela in delovne sile za bližnjo prihodnost napovedujejo velik »boj za talente«. Če želimo še naprej konkurirati na globalnem trgu, moramo že danes postaviti ključne temelje, si pridobiti ustrezna znanja, nabrati izkušnje in vzpostaviti čim več globalnim vezi. »Kot kažejo opravljene analize, lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo neto imigracije v Slovenijo hitro in bolj ali manj stalno povečevale. Tudi v drugih državah članicah EU analize kažejo, da bodo v bližnji prihodnosti potrebni večji imigracijski tokovi. V Zeleni knjigi o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije Evropske komisije iz leta 2005 je zapisano, da bo ob trenutnih tokovih priseljevanja med letoma 2010 in 2030 upad delovno sposobnega prebivalstva EU-25 povzročil zmanjšanje števila zaposlenih ljudi za približno 20 milijonov,« pojasnjujeta Radivoj Radak in Patricija Zadnik z Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve. Take okoliščine bodo imele velik vpliv na celotno gospodarsko rast, delovanje notranjega trga in konkurenčnost podjetij v EU, ki mora upoštevati dejstvo, da glavne svetovne regije že tekmujejo v privabljanju migrantov zaradi izpolnitve potreb svojih gospodarstev.
Kratek intervju z dr. Jožetom Rantom, vodjem Kabineta predsednika uprave v gradbenem podjetju SCT, ki že zaposluje veliko tujih delavcev
Koliko tujcev je zaposlenih v vašem podjetju?
J. Rant: »V družbi SCT, d. d., imamo trenutno zaposlenih 1168 tujcev.«
Ali nam lahko zaupate podatke o njihovi povprečni plači in izobrazbi?
J. Rant: »Pri tujcih, ki so zaposleni v naši družbi, gre predvsem za proizvodni kader: tesarje, zidarje, strojnike TGM, voznike in sezonske delavce. Fiksni del osnovne plače, ki jo delavci prejemajo pri nas, je vezan na kolektivno pogodbo za gradbeništvo, variabilni del pa je v naši družbi odvisen od vsakega posameznika in njegovega dela.«
Kakšen je pravzaprav postopek zaposlovanja tujcev – kakšna je razlika, če podjetje želi zaposliti nekoga iz države članice EU ali iz katere druge države?
J. Rant: »Postopek o zaposlovanju tujcev iz tretjih držav je administrativno in časovno zelo zapleten, evropski državljani pa se lahko v Sloveniji na zavodu za zaposlovanje prijavijo kot brezposelne osebe, zato je za njih postopek tudi veliko enostavnejši.«
Katere so prednosti zaposlovanja tujih delavcev? Zakaj jih slovenska podjetja sploh zaposlujejo? Kako ste v vašem podjetju poiskali tuje delavce?
J. Rant: »Tujce zaposlujemo predvsem zaradi deficita delovne sile na slovenskem trgu. Gradbenih delavcev skoraj ni. Tujce smo poiskali na zaposlitvenem sejmu v Bosni in Hercegovini ter z našimi poslovnimi partnerji v tujini.«
Ali lahko v prihodnje pričakujemo povečanje števila tujcev v vašem podjetju?
J. Rant: »Prav gotovo.«
Miro Smrekar, direktor, Adecco Slovenija
»Podjetja se odločajo za zaposlovanje visokokvalificiranega menedžerskega tujega kadra, ker naj bi le-ta potencialno razmišljal in deloval globalno, kar pa je ključnega pomena, ko podjetje želi prodreti in uspeti na tujih trgih. Tovrstni kader lahko pripomore k ustvarjanju boljših poslovnih odnosov s tujino in v podjetje prinese novo svežino, energijo, znanja, nove načine razmišljanja ter metode reševanja težav, drugačne pristope vodenja in motiviranja sodelavcev. Na splošno stremijo podjetja, ki zaposlujejo tuji kader, k večji dodani vrednosti svojih zaposlenih.«
Tujci se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji le, če imajo delovno dovoljenje in če je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca na pristojnem Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Na podlagi tega se izda potrdilo o prijavi dela, ki dokazuje legalnost dela tujca v državi. Tujec lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo tisto delo, za katerega mu je bilo izdano delovno dovoljenje.
