| 

Uporabne informacije

Spletne strani slovenskih podjetij in s.p.-jev morajo biti v slovenskem jeziku

Spletne strani slovenskih podjetij in s.p.-jev morajo biti v slovenskem jeziku

12.12.2017 ob 15:20

Tudi v primeru, ko slovensko podjetje oziroma s.p. deluje predvsem v tujini, je obvezno, da je njegova spletna stran (tudi) v slovenskem jeziku. Na delu so inšpektorji za kulturo in medije, ki preverjajo, kako se to pravilo izpolnjuje v praksi.

Primer fotografa Matjaža Tančiča

Tudi mednarodno prepoznaven fotograf Matjaž Tančič je tako pred nekaj dnevi prejel dopis s strani inšpektorata RS za kulturo in medije. V njem je navedeno, da mora pojasniti, zakaj je njegova spletna stran www.matjaztancic.com le v angleškem, ne pa tudi v slovenskem jeziku. Iz dopisa je mogoče razbrati, da mu grozi 1.500 € kazni. Gre za fotografa, ki sicer deluje pretežno v tujini, predvsem na Kitajskem.

Pravna podlaga

Podlaga za tovrstna preverjanja je v 23. členu Zakona o rabi slovenskega jezika. Drugi odstavek tega člena se glasi: »Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.« Tako skladno s tem členom Inšpektorat za kulturo in medije izvaja redni nadzor, kako se to upošteva v praksi. Inšpektorji preverjajo slovenske pravne osebe kot tudi fizične osebe z registrirano dejavnostjo.

Na spletni strani zgoraj omenjenega fotografa je bilo opaženo, da je ta izdelana le v angleškem jeziku. Na podlagi tega mu je bil poslan poziv, naj se izjasni glede kršitve in navedene določbe Zakona o rabi slovenskega jezika. Globo se lahko izreče le znotraj postopka o prekršku, ki pa se v primeru Tančiča ne vodi, kot so pojasnili na Ministrstvu za kulturo.

Učinkovitost nadzora

Nadzor se je do sedaj izkazal kot učinkovit. V letih 2016 in 2017 so vsi prepoznani kršitelji na podlagi ustnih opozoril in odločbe o odpravi nepravilnosti napako odpravili in spletno stran prevedli tudi v slovenščino. Tako je večina tovrstnih kršiteljev ostala nekaznovana. V tem letu je bila globa izrečena le za eno pravno osebo. Kazni za take kršitve pa so sicer kar visoke. Za pravne osebe globa znaša 3.000 do 40.000 €, za s.p.-je in posameznike, ki opravljajo dejavnost, pa 1.200 do 4.000 €.

Omenjen nadzor pa ne velja na družabnih omrežjih, saj za to ni pravne podlage. Te pristojnosti na spletu namreč uporabnik ne upravlja samostojno.

Vir: rtvslo.si

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Četrtek
od -4 do 8 °C

Petek
od 3 do 1 °C

Sobota
od 0 do 4 °C

Anketa

Ste inteligentni?
Da, imam se za pametnejšega od večine
Mislim, da sem povprečno inteligentna oseba
Inteligenca ni najpomembnejša, imam mnoge druge vrline
Ravno prav, da lahko izpeljem vse, kar si zamislim

    rezultat