| 

Uporabne informacije

Spletne strani slovenskih podjetij in s.p.-jev morajo biti v slovenskem jeziku

Spletne strani slovenskih podjetij in s.p.-jev morajo biti v slovenskem jeziku

12.12.2017 ob 15:20

Tudi v primeru, ko slovensko podjetje oziroma s.p. deluje predvsem v tujini, je obvezno, da je njegova spletna stran (tudi) v slovenskem jeziku. Na delu so inšpektorji za kulturo in medije, ki preverjajo, kako se to pravilo izpolnjuje v praksi.

Primer fotografa Matjaža Tančiča

Tudi mednarodno prepoznaven fotograf Matjaž Tančič je tako pred nekaj dnevi prejel dopis s strani inšpektorata RS za kulturo in medije. V njem je navedeno, da mora pojasniti, zakaj je njegova spletna stran www.matjaztancic.com le v angleškem, ne pa tudi v slovenskem jeziku. Iz dopisa je mogoče razbrati, da mu grozi 1.500 € kazni. Gre za fotografa, ki sicer deluje pretežno v tujini, predvsem na Kitajskem.

Pravna podlaga

Podlaga za tovrstna preverjanja je v 23. členu Zakona o rabi slovenskega jezika. Drugi odstavek tega člena se glasi: »Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.« Tako skladno s tem členom Inšpektorat za kulturo in medije izvaja redni nadzor, kako se to upošteva v praksi. Inšpektorji preverjajo slovenske pravne osebe kot tudi fizične osebe z registrirano dejavnostjo.

Na spletni strani zgoraj omenjenega fotografa je bilo opaženo, da je ta izdelana le v angleškem jeziku. Na podlagi tega mu je bil poslan poziv, naj se izjasni glede kršitve in navedene določbe Zakona o rabi slovenskega jezika. Globo se lahko izreče le znotraj postopka o prekršku, ki pa se v primeru Tančiča ne vodi, kot so pojasnili na Ministrstvu za kulturo.

Učinkovitost nadzora

Nadzor se je do sedaj izkazal kot učinkovit. V letih 2016 in 2017 so vsi prepoznani kršitelji na podlagi ustnih opozoril in odločbe o odpravi nepravilnosti napako odpravili in spletno stran prevedli tudi v slovenščino. Tako je večina tovrstnih kršiteljev ostala nekaznovana. V tem letu je bila globa izrečena le za eno pravno osebo. Kazni za take kršitve pa so sicer kar visoke. Za pravne osebe globa znaša 3.000 do 40.000 €, za s.p.-je in posameznike, ki opravljajo dejavnost, pa 1.200 do 4.000 €.

Omenjen nadzor pa ne velja na družabnih omrežjih, saj za to ni pravne podlage. Te pristojnosti na spletu namreč uporabnik ne upravlja samostojno.

Vir: rtvslo.si

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Četrtek
od 15 do 23 °C

Petek
od 15 do 24 °C

Sobota
od 15 do 26 °C

Anketa

Plastična operacija?
Zagotovo nekoč, v boju proti staranju
Seveda, na takšnem posegu sem že bil/a
Ne še, si pa želim določenih popravkov
Ne, osebno se za to ne bom odločil/a
Ne, sem absolutno proti medicinsko nepotrebnim posegom

    rezultat