Zaščita intelektualne lastnine
Intelektualna lastnina je prav tako pomembna kot fizična, posebej v poslovnem svetu, kjer izumi, znamke in podobne domislice vplivajo na poslovanje podjetja. Treba jo je torej ustrezno zaščititi, za kar poskrbi ureditev posebnih pravic. Zaščita intelektualne lastnine pokriva široko področje lastnine, in se v grobem deli na tri dele:
- Intelektualna lastnina, ki zajema avtorsko pravo, ki pokriva avtorske in sorodne pravice. Te veljajo v primeru avtorskih del, torej intelektualnih stvaritev s področja znanosti, književnosti in umetnosti. V praksi gre za govorjena in zapisana dela, glasbena, gledališka, fotografska in avdiovizualna dela, arhitekturna in znanstvena ter podobna dela. Avtorsko pravo pa ne ščiti idej, izumov, odkritij, niti uradnih besedil ter ljudskih umetnostnih stvaritev. Sorodne pravice služijo zaščiti dela založb, producentov, izvajalcev in podobno.
- Industrijska lastnina, ki pokriva industrijsko in poslovno intelektualno lastnino. Znotraj industrijske lastnine lahko ločimo patente, modele, znamke, geografske označbe in podobno. Gre torej za intelektualno lastnino, ki se izkorišča za poslovne oziroma industrijske namene. V tej skupini posebej izstopajo patenti, ki ščitijo izume, ter znamke, ki skrbijo za ločevanje konkurenčnih izdelkov in storitev ter njihovo zaščito pred zlorabo.
- Druge pravice, ki pokrivajo intelektualno lastnino, ki se ne uvršča v zgornji kategoriji. Izpostaviti gre predvsem dva primera, in sicer varstvo topografij polprevodniških vezij ter varstvo rastlinskih sort.
