| 

Postal sem podjetnik

Postopek likvidacije d. o. o. po skrajšanem postopku

Postopek likvidacije d. o. o. po skrajšanem postopku

19.08.2014 ob 22:53

Obstaja več načinov prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo, eden najhitrejših pa je gotovo postopek prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Skladno z ZGD-1 se za ta postopek prenehanja pri d. o. o. smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, ki urejajo to področje.

Splošno

Družbeniki lahko predlagajo prenehanje družbe brez likvidacije, če so pred sprejetjem take odločitve poplačane vse obveznosti do upnikov in delavcev.
Izbris družbe iz registra brez likvidacije predlagajo registrskemu organu vsi družbeniki (soglasje vseh) in predlogu priložijo:

sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, in
posebno izjavo glede poplačila obveznosti družbe.

Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku morajo sprejeti vsi družbeniki in mora vsebovati vse zakonsko določene sestavine: firmo in sedež družbe; organ, ki je sprejel sklep o prenehanju; podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku; število družbenikov ter njihova imena in priimke s prebivališči in predlog o delitvi premoženja. Predlog glede delitve premoženja praviloma določa, da se premoženje deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, ni pa nujno.

Družbeniki morajo podpisati tudi posebno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ta izjava mora biti notarsko overjena. Registrski organ lahko od družbenikov zahteva dokazila o resničnosti izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe in da so urejena vsa razmerja z delavci. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi dodatne oblike zavarovanja.

Postopek

Ko je registrskemu sodišču predložena navedena dokumentacija, sodišče najprej objavi sklep o prenehanju in prevzemu odgovornosti družbenikov. Sklep o prenehanju registrski organ objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev vseh družbenikov, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom. V objavi mora biti navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.

Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko družbeniki, upniki ali pristojni državni organi vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave. O ugovoru odloča registrski organ. Če registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili oškodovani upniki ali delničarji, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe. Organi družbe morajo nato bodisi nadaljevati postopek redne likvidacije v skladu z ZGD-1 ali pa glede na okoliščine sam sprejme sklep o prenehanju. Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku izgubijo pravni učinek izjave družbenikov o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe. Registrski organ obvesti javnost o razveljavitvi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku na enak način kot o sklepu o prenehanju (objava).

Če v roku ni vložen ugovor zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave. Če v roku ni vložena pritožba, postane sklep pravnomočen, sodišče pa izbriše družbo iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Sklep o izbrisu je objavljen tudi na spletnih straneh AJPES.

Vpis izbrisa družbe iz registra vsebuje tudi navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev družbenikov, ki so prevzeli obveznosti plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe.

Družbam, ki prenehajo po skrajšanem postopku, za potrebe javne objave in statistike za družbe ni treba predložiti letnih poročil na AJPES. Kljub temu je družba dolžna sestaviti izkaz poslovnega izida in bilanco stanja na dan pred izbrisom iz sodnega registra za potrebe obračuna DDPO. Če družba obeh računovodskih evidenc ne posreduje na AJPES, ju mora priložiti obračunu DDPO.

Varstvo upnikov – 1 leto

Čeprav soglasje upnikov ni potrebno za izvedbo postopka prenehanja, lahko upniki prenehanje preprečijo z vložitvijo ugovora. Če ta rok zamudijo, lahko svojo terjatev izterjajo le še od družbenikov. ZGD-1 namreč določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo glede obveznosti družbe, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Za te obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.

Po izbrisu družbe družbeniki prevzamejo obveznost poplačila morebitnih neporavnanih obveznosti družbe (prevzem dolga do upnikov), za katerega v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika ni potrebna privolitev upnikov.

Sestavni del obveznosti so tudi stranske pravice (obresti, poroštvo, zastava, ipd.). V zvezi z obrestmi Obligacijski zakonik določa, da prevzemniki dolga (družbeniki) ne odgovarjajo za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema (izbrisa družbe). Ker zamudne obresti zapadajo vsak dan sproti, upniki ne morejo terjati tistih, ki so se natekle do izbrisa družbe. S prenehanjem družbe prenehajo tudi poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, razen če poroki in zastavitelji privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Poroki in zastavitelji namreč ne odgovarjajo za dolgove družbe, ki so jih prevzeli družbeniki, razen če v to izrecno privolijo. Druge stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo še naprej.

Družbeniki za neporavnane prevzete obveznosti družbe odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za célo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev, od kogar hoče, dokler ni popolnoma izpolnjena. Ko eden od dolžnikov v celoti izpolni obveznost, ta preneha in so vsi dolžniki prosti. Če posamezni družbenik (kot dolžnik) pripozna dolg do upnika, taka pripoznava nima učinka nasproti drugim dolžnikom, enako velja tudi za odpoved dopolnjenemu zastaranju. Družbenik – dolžnik, ki je izpolnil obveznost v celoti, ima pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pade nanj, na to pa ne vpliva okoliščina, da je upnik kateremu izmed sodolžnikov dolg odpustil ali zmanjšal. Del, ki pade na sodolžnika, od katerega ni mogoče dobiti povračila, se porazdeli sorazmerno na vse ostale sodolžnike.

Posledice

Po prenehanju družbe njeno premoženje pripade njenim družbenikom (predlog o delitvi premoženja mora biti podan že v sklepu družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku). Če je premoženje družbe v denarju, bo razdelitev preprosta, glede stvarnega premoženja pa se morajo družbeniki dogovoriti o razdelitvi premoženja. Pri nepremičninah bo treba urediti tudi prenos lastništva in vpis v zemljiško knjigo – podlaga za prenos lastništva bo pravnomočni sklep o prenehanju in izbrisu družbe iz sodnega registra. Če so v premoženju družbe terjatve do tretjih oseb, jih družba prenese na družbenike s pogodbo o prenosu terjatev in o prenosu obvesti dolžnika (cesija).

Davčni vidik

DDV: Do izbrisa iz sodnega registra družba sestavlja redne obračune DDV. Čeprav ZDDV-1 ne predpisuje, kdaj mora družba sestaviti končni obračun DDV, iz 88. in 89. člena ZDDV-1 smiselno izhaja, da se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra, na isti dan pa mora družba obračun DDV tudi predložiti DURS.

DDPO: Ob prenehanju davčnega zavezanca po skrajšanem postopku sestavi davčni zavezanec (družba, ki preneha) davčni obračun na dan pred izbrisom zavezanca iz sodnega registra ter predloži ta davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh od dneva izbrisa iz sodnega registra (360. in 369. člen ZDavP-2). Sestavni del davčnega obračuna so notarsko overjene izjave družbenikov o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Skupaj z davčnim obračunom se opravi plačilo davka oziroma se hkrati poda zahtevek za vračilo davka. V zahtevku mora davčni zavezanec navesti razmerje oziroma deleže, na podlagi katerih davčni organ opravi vračilo davka družbenikom, če na dan vračila davka predlagatelj davčnega obračuna nima več statusa davčnega zavezanca. Če posebno razmerje oziroma deleži ne bodo navedeni, bo DURS razdelil znesek vračila davka med vse družbenike v enakih delih.

Dodatno ZDavP-2 določa, da mora davčni zavezanec za zavarovanje plačila davka po navedenih davčnih obračunih predložiti ustrezno bančno garancijo pri DURS na dan pred sprejetjem sklepa o prenehanju. Bančna garancija je ustrezna, če je dana v višini, da bo zagotovila plačilo davka.

Davčni zavezanec mora na dan pred izbrisom iz sodnega registra sestaviti in predložiti tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. in 74. členom ZDDPO-2.

Če premoženje prevzame pravna oseba rezident ali poslovna enota nerezidenta, družba davčnega odtegljaja ne obračuna. Obe namreč lahko predložita davčno številko, kar je pogoj, da se davčni odtegljaj od dividend in dividendam podobnih dohodkov ne obračuna. Ne glede na navedeno veljata za skrite rezerve posebni določbi 74. oziroma 24. člena ZDDPO-2, saj prejemnik premoženja iz davčne osnove lahko izključi dividende in dividendam podobne dohodke, razen skritih rezerv, ki se obdavčijo pri pravni osebi prejemniku premoženja.

Dohodnina: Če je družbenik družbe, ki preneha, fizična oseba, se izplačilo deleža ob prenehanju družbe obravnava kot odsvojitev kapitala. Prevzeto premoženje družbe po njenem prenehanju bo obdavčeno v okviru morebitnega kapitalskega dobička (odvisno od časa imetništva poslovnega deleža in od tega, ali je podana pozitivna davčna osnova kot razlika med prodajno in nabavno ceno kapitala).


Pripravila: Nina Orehek, www.unija.si

sorodni članki


Komentarji: 1 

Dodajte komentar


Manca | 19.09.2014 ob 20:59
V primeru, da prevzemna družba prevzame premoženje družbe v likvidaciji po pošteni vrednosti (npr. ocenjena večja vrednost finančne naložbe) ali pride do obdavčitve takrat, ko prevzemna družba to naložbo odtuji?
Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Ponedeljek
od 10 do 22 °C

Torek
od 13 do 22 °C

Sreda
od 12 do 18 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat