Kaj je Google sandbox
V preteklih letih se je veliko govorilo o obstoju sandboxa. Večina internetnih marketerjev je namreč zavračala njegov obstoj, drugi pa so na različnih primerih njegov obstoj zagovarjali.
Polemiko je dokončno razrešil eden od zaposlenih v podjetju Google, Aaron D’Souza. Ta je na konferenci v San Diegu potrdil njegov obstoj, ob tem pa je dodal, da ima znotraj podjetja drugačno ime, ki pa ga ni želel izdati. Zato bomo ostali kar pri našem prvotnem pojmovanju, Sandbox.
V zadnjih letih so se zopet pojavile govorice o ukinitvi Sandboxa, vendar nam obnašanje novih spletnih strani v iskalniku Google znova in znova dokazuje, da temu ni tako. Lep primer so zadnje posodobitve algoritma, tako imenovane Panda in Pingvin posodobitve, ki so največji davek terjale pri novo nastalih spletnih straneh.
Sedaj pa se posvetimo razlagi, kaj naj bi Sandbox sploh predstavljal. Kakor vemo, se rezultati v iskalniku Google prikazujejo na podlagi zapletenega algoritma, ki preverja vrednosti različnih parametrov. Preverjanje teh parametrov je najbolj kritično pri novo nastalih spletnih straneh. V primeru, da so vrednosti parametrov izven zastavljenih okvirjev, oziroma iskalniku delujejo sumljivo, jih iskalnik kaznuje. Ta kazen se odraža v padcu uvrstitve spletne strani v iskalniku. To obdobje kaznovanosti in slabih uvrstitev imenujemo sandbox. Obdobje lahko traja kakšen mesec ali pa tudi leto in več. Dolžina je odvisna od nas in samega iskalnika.
Kakor sem že omenil, je verjetnost obiska sandboxa večja pri novih straneh, saj jim iskalnik še ne zaupa dovolj. Razlog je preprost in to je boj proti spamerjem. Omenjeni so izkoriščali poznavanje Googlovega algoritma in na hiter, nenaraven način prišli do visokih uvrstitev v iskalniku. Zato so se pri podjetju Google odločili, da bodo predvsem nove strani postavili pod drobnogled in spremljali njihov razvoj. V kolikor se ta razvoj odvija po nekih standardnih smernicah, ni bojazni, da bi naša spletna stran zašla v sandbox.
Poglejmo si primera naravnega in nenaravnega razvoja spletne strani
Poglejmo si naravno pot:
• Najprej naredimo kvalitetno spletno stran
• Nato poskrbimo za indeksacijo vsebin
• Po določenem času pričnejo nastajati prve povezave, ki so posledica dobrih vsebin
• Vseskozi je potrebno dodajati nove vsebine
• Število povezav se povečuje, kar je posledica novih vsebin in oglaševanja
• Zadnja dva koraka se ciklično ponavljata in tako je recept za naravno razvojno pot zaključen
Sedaj pa poglejmo še nenaravno pot:
• Izdelamo spletno stran
• Umetno kreiramo velike količine povezav
• Ne dodajamo novih vsebin
• Nove povezave ne nastajajo, mi pa jih ne kreiramo več
• Število povezav začne upadati
Sedaj pa se posvetimo naslednjemu vprašanju. Kako vemo, da je naša stran v sandboxu. Če smo v pripravi spletne strani dobro analizirali ključne besede in jo nato optimizirali zanje, se bo naša spletna stran kmalu uvrščala na solidne pozicije v iskalniku Google. V kolikor temu ni tako, lahko preverimo pozicije v preostalih iskalnikih in če so le te mnogo boljše kot v iskalniku Google, bi to lahko bil prvi pokazatelj udeležbe v sandboxu. Drugi pokazatelj je majhno ali nično število indeksiranih strani, najočitnejši pokazatelj pa je padec iz solidnih začetnih pozicij za 50 in več mest po seznamu navzdol za vse ključne besede.
če smo zabredli v sandbox, se moramo iz njega tudi izvleči. Načeloma velja pravilo, da se je lažje izogniti sandboxu kot priti iz njega. Najprej vam priporočam popravilo vseh takšnih in drugačnih napak na spletni strani, saj bo Google sedaj pri ocenjevanju še bolj strog. Nato se ponovno zatecite k strategiji naravnega razvoja spletnih strani in pridobivanja kvalitetnih povezav na vašo stran. Koliko časa boste potrebovali za ižod iz sandboxa ne more nihče vedeti, vendar obstajajo primeri, ko se iz njega niso mogli nikakor izvleči. V takem primeru se lahko spletna stran preseli na drugo domeno in tako bo naša stran podvržena novemu ocenjevanju brez temačne preteklosti.
vir: spletnik.si
