| 

Postal sem podjetnik

Ali novoustanovljeno podjetje res ne more dobiti kredita?

Ali novoustanovljeno podjetje res ne more dobiti kredita?

"Praviloma takih podjetij ne kreditiramo, vendar smo pripravljeni zadevo pregledati na osnovi poslovnega načrta," je bil tipičen odgovor bank in lizinških hiš na vprašanje dveh podjetnikov, ali bi bile pripravljene delno financirati novoustanovljeno podjetje za gradnjo zasebnega veterinarskega centra.

V nadaljevanju lahko spoznate, kako sta podjetnika na osnovi dobro pripravljenega poslovnega načrta pridobila manjkajoča sredstva za uresničitev podjetniške ideje.
Od ideje do uresničitve poslovne zamisli skozi poslovni načrt

Ideja o ustanovitvi lastnega podjetja je pri Dušanu Lipeju in Metodu Šerbcu zorela več let. Ustanovitelja podjetja ZVC Lipej - Šerbec, d. o. o., sta doktorja veterinarske medicine s skupno 15 leti delovnih izkušenj, s stalnim izobraževanjem in dopolnjevanjem znanja, ki je potrebno za opravljanje kakovostnih in specializiranih veterinarskih storitev. V tem času sta se prepričala, da je ljudem zdravje domačih živali vse pomembnejše. S poznavanjem trga, potreb in zahtev kupcev, razmer v panogi ter na podlagi delovnih izkušenj sta ugotovila, da obstaja tržna niša, kjer lahko uspeta. Pripravljena sta bila sprejeti tveganje podjetništva.

S pomočjo podjetniške svetovalke sta se lotila priprave poslovnega načrta, da preverita, kolikšna sredstva so potrebna za uresničitev njune ideje v praksi in kakšen je zakonski ter časovni okvir realizacije njunega posla.
Kako prek tipičnih odgovorov bank in lizinških hiš?

Banke se običajno izogibajo kreditiranju začetnikov, saj so za banko visoko tvegani. Že med pripravo poslovnega načrta sta se ustanovitelja podjetja ob pomoči podjetniške svetovalke lotila vprašanja o možnih virih financiranja poslovne priložnosti. Preverila sta ponudbo bank in lizinških hiš doma in v tujini. Večina odgovorov se je glasila, da novoustanovljenega podjeta banke praviloma ne kreditirajo, vendar so pripravljene zadevo pregledati na podlagi poslovnega načrta.
Kakšne so bile osnovne značilnosti poslovnega načrta ZVC Lipej - Šerbec, d. o. o.?

V povzetku poslovnega načrta sta opredelila tržno nišo, t.j. ponujanje specializiranih veterinarskih storitev za male živali in kakovostnejše storitve za velike živali. Za gradnjo poslovnega prostora sta se odločila zaradi zagotavljanja pogojev opravljanja veterinarske dejavnosti. Predračunska vrednost investicije je znašala 171.299 evrov, od tega je lastna udeležba ustanoviteljev 39 odstotkov.

Natančno sta opredelila konkurenčne prednosti podjetja: poznavanje dejavnosti, konkurence, dolgoletne izkušnje ustanoviteljev ter ugodna lokacija podjetja v obrtni coni. Poslovni načrt je predvideval poslovanje z izgubo samo v prvem letu, že drugo leto poslovanja bo doseglo prag rentabilnosti in dobiček.
Na kakšni podlagi je banka odobrila sredstva?

Podjetje je na banko naslovilo vlogo za odobritev dolgoročnega kredita v višini 104.323 evrov za financiranje investicijskih vlaganj v gradnjo poslovnih prostorov.
Ob prejetju vloge in poslovnega načrta je v banki stekel proces zbiranja informacij in preverbe kakovosti poslovnega načrta. Ker podjetje ni imelo zgodovine poslovanja (razen podatka o poslovanju po poslovnem računu in dosedanjih vlaganj ter referenc ustanoviteljev), je banka pristopila k oceni bonitete in kreditne sposobnosti na podlagi poslovnega načrta. Na več sestankih v banki in na lokaciji investicije je bila sprejeta odločitev o kreditiranju. Banka je sredstva zagotovila iz dveh virov, in sicer iz ugodnejšega vira banke - sredstev EIB* (zaradi omejitve financiranja do maksimalne višine 50 odstotkov predračunske vrednosti), razliko pa iz redne bančne ponudbe. Ustanovitelja podjetja sta med dogovarjanjem o višini potrebnih kreditnih sredstev, pogojih kreditiranja in ustreznem zavarovanju kredita (pravilnem strukturiranju kredita) ter zaradi kakovostno pripravljenih dopolnitev poslovnega načrta pri bankah pridobila zaupanje v podjetje z jasno vizijo poslovanja.
Kakšno so bili dejanski rezultati?

Podjetje je začelo poslovati v letu 2005 in postavljene cilje v poslovnem načrtu v večji meri presegalo. Poslovni načrt je podjetje pripravljalo na realni osnovi z upoštevanjem doseganja takšnega obsega prodaje, ki ga bo z veliko verjetnostjo mogoče doseči. Realnosti poslovnega načrta je botrovalo tudi dejstvo, da bi bila z morebitnim neuspehom posla ogrožena ekstistenca dveh družin in tudi osebnostne lastnosti obeh ustanoviteljev.

Pogovarjali smo se z direktorjem in solastnikom Metodom Šerbcem, dr. vet. med., kako so izdelali poslovni načrt, ki ga je banka podprla:

NLB Poslovni kažipot: Ocena bodočih prihodkov je verjetno ena najtežjih napovedi v poslovnem načrtu. Kako ste se lotili ocenjevanja in ali vam je pri tem kdo pomagal (npr. zunanji sodelavci)?

Metod Šerbec: V zvezi s prihodki smo imeli jasno sliko in realno napoved, saj smo poznali razmere na trgu, konkurente in gibanja cen storitev. Pri tem smo se zanašali na izkušnje, z ekonomskega stališča pa nam je pomagala moja soproga, mag. Nataša Šerbec. Pri oceni prihodkov smo se zavedali, da je treba postaviti realno oceno z določeno stopnjo tveganja, narejena je bila tudi analiza SWOT. Izhajali smo iz ciljnih kupcev, ki smo jih imeli specificirane po vrstah storitev, in glede cene storitve tudi ocenili prihodke. Ker gre za specifično dejavnost, ki mora imeti koncesijo za opravljanje dejavnosti, smo se zadeve lotili celostno.
NLB Poslovni kažipot: Katere zadeve ste v poslovnem načrtu najbolj natančno ocenili in pri katerih ste se najbolj ušteli?

M. Š.: V poslovnem načrtu smo rast prihodkov ocenili bolj pesimistično, kajti podjetje po prihodkih narašča najmanj za 6 odstotkov na leto, prva leta bolj, sedaj se je rast umirila in si prizadevamo predvsem za kakovost storitev. Predvsem pomembno nam je bilo v poslovnem načrtu jasno definirati ciljne kupce in opredeliti vse naše storitve ter dobro analizirati konkurente.
NLB Poslovni kažipot: Ali vam je vaš poslovni skrbnik iz NLB kaj pomagal pri pripravi poslovnega načrta in kako?

M. Š.: Poslovni načrt smo izdelali sami, od skrbnika smo prejeli usmeritve in vseskozi nas je spremljal in podpiral v tem procesu.
NLB Poslovni kažipot: Kaj bi priporočili podjetnikom pri pridobivanju virov sredstev in pri snovanju poslovnega načrta, kako naj sodelujejo s svojo banko in kje menite, da jim banka lahko najbolj pomaga?

M. Š.: Naše mnenje je, da banka lahko pomaga predvsem z dobro obrestno mero, s tem, da pozna podjetje in da z njim gradi zaupanje in sprejme oceno podjetja, ki jo to opredeli v svojem poslovnem načrtu, ter da seveda sprejme tveganje v dobrih naložbah. Zaupanje banke, da prepozna dobro naložbo, je ključno. Pa tudi zaupanje v ljudi, ki naložbo vodijo. Boniteta podjetij ni vedno edino merilo!

Del vsebin je povzetih po magistrskem delu Gordane Radanovič: Financiranje razvoja malih in srednje velikih podjetij s poudarkom na bančnem financiranju in primerih dobre prakse.

Pripravil: Matjaž Mrva, PM poslovni mediji

sorodni članki