Poslovni pogovor
Poslovni pogovor s predstavniki drugih podjetij so za uspešnost domačega podjetja nemalokrat odločilnega pomena. Zato si še prav posebej ne smemo privoščiti nobenega grobega spodrsljaja. Ustrezen pristop in obnašanje bodo ocenjevali ves čas pogovora. Lahko se zgodi, da gost zavoljo našega neprimernega nastopa postavi pod vprašaj tudi naše strokovnosti in celo podvomi o našem podjetju.
Po sprejemu poslovne stranke in uvodnem pozdravljanju ter rokovanju se pričenja bistvo obiska - poslovni pogovor. Pogovor vedno začnemo s prijetno in neobvezno temo, s katero bomo lažje vzpostavili sproščeno razpoloženje. Lotite se rajši vremena in razmer na cesti, katerih tematika in problematika se običajno zadeva vseh ljudi enako, in nikar ne pričenjajte političnih, verskih in drugih družbeno-socialnih tem, če niste povsem prepričani o ustreznosti tematike in usmerjenosti oziroma pripadnosti gosta. Osrednje teme pogovora se dotaknemo šele potem, ko nam postrežejo s kavo oziroma z napitkom. Kavo in pijačo v podjetju ponudimo le v primeru, če imamo v podjetju koga, ki bi lahko naročeno pripravil in postregel. Pustiti gosta samega v pisarni namreč ni vljudno, pa tudi ne vedno najbolj pametno.
Z enostavno kretnjo mu pokažite stol, kamor želite da se usede in mu vedno pustite, da se usede prvi. Udeleženci pogovora naj vsi sedijo enako visoko. Nihče naj nima višjega sedeža kot drugi, saj bi bilo to zelo nevljudno do ostalih, ki bi sedeli nižje.
S psihološkega vidika je zelo pomembno, da tako s svojim vedenjem kot z govorico telesa sogovorniku pokažemo, da nas pogovor zanima. To naredimo tako, da smo z njim vljudni, se večkrat obrnemo s celim telesom proti njemu ter ga gledamo v oči, medtem ko govori. Vendar ne smemo biti vsiljivi ali mu celo postavljati osebnih vprašanj, s katerimi bi ga lahko spravili v nelagoden položaj. Tudi če je predmet pogovora resen in včasih napet, nikar ne pozabimo na nasmešek. Po drugi strani pa tudi nenehen prisiljen nasmešek na obrazu ne deluje prav posebej prepričljivo. Sogovornika med govorom ne prekinjamo in mu pustimo, da pove svojo misel do konca. Le tako mu bomo lahko pozorno prisluhnili, kajti zbrano poslušanje je namreč vsaj tako pomembno kot govorjenje. Če drug drugemu nenehno skačemo v besedo, poleg tega še hitro postanemo neučakani da pridemo do besede, bo pogovor vse prej kot ploden. Kadar moramo pogovor iz kateregakoli razloga prekiniti, se vljudno opravičimo. To pa naj se dogaja le v izjemnih primerih. Načelom velja, da med poslovnim pogovorom ne sprejemamo telefonskih klicev ali drugih obiskov. Če sami usmerjamo pogovor, moramo paziti na to, da se vsi udeleženci pogovora držijo začrtane teme in da posamezniki v svojem govorjenju niso po nepotrebnem predolgi.
Pogovor končamo tako, da povzamemo najpomembnejše sklepe in ugotovitve. Ob odhajanju gostu vedno v pozdrav ponudimo roko in ga pospremimo do izhoda oziroma vrat pisarne, s čimer mu dokažemo in potrdimo občutek njegove pomembnosti za naše podjetje.
Vir: Povzeto po Priročniku lepega vedenja, Ljubljana, 2004
