Spanje - koliko ga potebujemo?
Dejstvo je, da če ne spimo dovolj, slabše funkcioniramo, se slabše počutimo, težje skoncentriramo in zapomnimo stvari. Za podjetnika je kvaliteten spanec še toliko bolj pomemben, predvsem zaradi vseh negativnih vplivov na življenje in zdravje, kot so stres, dolgi delavniki, neredna prehrana ipd. A koliko spanja je dovolj?
V povprečju odrasli potrebujemo od 7 do 9 ur spanja. Številne raziskave so pokazale, da v povprečju manj kot 8 ur spanja že negativno vpliva na sposobnost koncentracije in pomnenja. Seveda pri posameznikih lahko prihaja do velikih odstopanj, predvsem navzdol. Znani so primeri ljudi, ki imajo za normalno funkcioniranje dovolj že 4 do 5 ur spanja dnevno.
Rezultati raziskav na temo zakaj je spanje pomembno in kakšne so njegove funkcije kažejo, da je spanje nujno za ohranjanje zdravja. Večina dosedanjih informacij o možnih funkcijah spanja bazira na raziskavah, ki so se ukvarjale z učinki pomanjkanja spanja. Te raziskave se osredotočajo na imunološke in fiziološke posledice pomanjkanja spanja in kažejo, da ima spanje pomembno vlogo pri ohranjanju normalnih telesnih funkcij.
Zakaj je spanje pomembno?
* Spanje naj bi omogočalo rast in obnovo telesnih tkiv. V fazi globokega spanca se poveča izločanje rastnega hormona in snovi, ki so pomembne za delovanje imunskega sistema, kar spremeni / izboljša telesno odpornost.
* Spanje naj bi imelo pomembno vlogo pri učenju ter organizaciji in arhiviranju spominov. Dokazano je, da pomanjkanje spanja zmanjšuje sposobnost koncentracije in pomnenja.
* Ena od teorij pravi, da je spanje namenjeno zaščiti in ohranitvi organizma. Organizmi za hranjenje in ostale osnovne potrebe ne potrebujejo 24 ur dnevno, zato se zdi smiselno, da se preostanek časa ne izpostavljajo nevarnostim (npr. močnejšim organizmom, ki jih je popadla lakota), pač pa se – ob najbolj varnem času glede na njihovo okolje – v varnem kotičku prepustijo spancu. Zaradi dejstva, da sta fazi globokega in REM spanca zaradi svojih značilnosti že v osnovi za organizem »nevarni« stanji, ima ta teorija veliko nasprotnikov.
Nekaj dejavnikov, ki negativno vplivajo na spanje
Ker budnost in spanje uravnavajo različni podsistemi živčnega in hormonskega sistema, lahko hrana, zdravila in razni dražlaji iz okolja, ki vplivajo na te podsisteme, vplivajo tudi na spanje.
* Alkohol lahko pomaga zaspati, vendar tudi zmanjšuje količino globokega in REM spanca.
* Antidepresivi krajšajo REM fazo.
* Uspavala, ki so trenutno v uporabi, ne omogočajo kvalitetnega spanca, saj podobno kot antidepresivi motijo REM fazo. Z novim zdravilom, Orexin-RA-1, ki je zaenkrat še v fazi testiranja, naj bi bila ta pomanjkljivost odpravljena.
* Cigarete oziroma nikotin lahko zmanjšujejo količino globokega in REM spanca. Hudi kadilci se lahko zbujajo tudi zaradi padca količine nikotina v telesu.
* Stimulansi (npr. kofein) stimulirajo določene predele možganov in tako otežujejo prehod v spanje in globje faze spanja.
* Prepoln želodec ali lakota otežujeta prehod v globje faze spanja, včasih tudi v samo spanje.
* Zaradi zmanjšane sposobnosti uravnavanja telesne temperature v REM fazi lahko previsoka ali prenizka temperatura okolja onemogoča normalno spanje oziroma moti REM fazo.
Kot zanimivost pa še količine spanja nekaterih živali:
Rekorder je gotovo rjavi netopir, ki si privošči 19,9 ur spanca na dan, sledi mu piton z 18 urami, tiger, veverica in podlasica spijo od 14,5 do 15,8 ur dnevno, mačka in miš po 12,1 ure dnevno, krava 3,9 ur na dan, na dnu lestvice pa so afriški slon s 3,3 urami spanca, osel s 3,1 urami, konj z 2,9 urami in žirafa, ki ji zadostuje že 1,9 ure spanca.
Torej podjetniki, naspite se in ne pozabite, da je poleg količine zelo pomembna tudi kvaliteta spanja.
vir: Teorija spanja, www.cenim.se
