| 

Uporabne informacije

Delodajalec krši pravice zaposlenega - kako ukrepati?

Delodajalec krši pravice zaposlenega - kako ukrepati?

02.06.2010 ob 08:11

Dnevne novice, informativne oddaje so polne žalostnih pretresljivih izpovedi delavcev, katerim njihovi delodajalci grobo kršijo njihove pravice.
Toda, kako dejansko ukrepati v takih primerih? Kakšne možnosti ima delavec?
Članek opisuje, kako lahko delavec ukrepa, da zaščiti svoje pravice, ki mu po zakonu pripadajo. Hkrati pa tudi svari delodajalce, pred možnimi posledicami v primeru, če ne bodo spoštovali pravic svojih zaposlenih.

Kako lahko delavec ukrepa, če delodajalec krši njegove pravice?
Vsak delavec, ki mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja, ima možnost in pravico, da te svoje pravice uveljavi pri delodajalcu oz. pred delovnim sodiščem.
Najbolj osnovne pravice delavca, ki predstavljajo minimum in osnovo ostalih pravic, ki jih ima zaposlen delavec, opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR).
Tako denimo delodajalec ne sme samovoljno, brez soglasja delavca in brez utemeljenih razlogov, spreminjati njegove pogodbe o zaposlitvi oz. premestiti delavca na slabše plačano delovno mesto.
Delavec lahko v tem primeru pisno zahteva, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni.

Delavec lahko delodajalca toži pred delovnim sodiščem…
Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po tem, ko mu je delavec vročil svojo pisno zahtevo po odpravi kršitev, ne izpolni svojih obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitev, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca, vloži tožbo zoper delodajalca.
Ne glede na zgoraj omenjene roke pa lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (in mu torej ni treba predhodno pri delodajalcu vlagati pisne zahteve za odpravo kršitev).
Opozoriti še velja, da teče v primeru odpovedi in drugih primerov prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter odločitev o disciplinski odgovornosti delavca 30 dnevni rok v vsakem primeru od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice. Mnogi delavci tu naredijo napako, saj se zanašajo še na dodaten osemdnevni rok, kar pa je v tem primeru napačno.

e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust

e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane
plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom


… oz. prijavi delodajalca Inšpektoratu RS za delo
Prijavo na Inšpektorat RS za delo pa lahko delavec poda v primeru, da meni, da mu delodajalec krši njegove pravice, ter tudi v primeru, ko meni, da delodajalec krši določbe ZDR, ki so navedene v drugem odstavku 227. člena ZDR.
Delavec mora podati prijavo na pristojno enoto Inšpektorata za delo, ta pristojnost pa se ugotavlja glede na sedež delodajalca.
Inšpektor za delo ima po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakona.

Kazni za delodajalca so visoke!
Delodajalca, ki ne upošteva zakonskih določb in krši pravice svojih zaposlenih lahko doletijo visoke kazni. Globe za takšne kršitve lahko znašajo tudi od 3.000 do 20.000 EUR! (229. člen ZDR)

Ima delavec v primeru kršitev pravico terjati odškodnino?
Da! Delavec, ki meni, da mu je delodajalec s svojim ravnanjem in kršenjem njegovih pravic povzročil škodo, delodajalca lahko odškodninsko toži.
Seveda pa je pri tem potrebno ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti, predvsem obstoj in višino škode, pri čemer mora iti za pravno priznano škodo.

Vir: www.informiran.si
 

sorodni članki





Ponedeljek
od 12 do 25 °C

Torek
od 14 do 22 °C

Sreda
od 14 do 22 °C

Četrtek
od 14 do 22 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat