Oporoka
Oporoka je izjava oporočitelja o tem, kako naj bo njegovo premoženje razdeljeno po smrti. Za njeno veljavnost ni
potrebno soglasje osebe, ki se ji namenja določena korist. Njena velika prednost je, da se lahko prekliče deloma
ali v celoti. To pomeni, da napravljena oporoka ne zavezuje dokončno, ampak je njeno vsebino mogoče kadarkoli
spremeniti, dopolniti, preklicati: z novo oporoko, z izjavo, da se oporoka preklicuje, lahko pa tudi z zavestnim
uničenjem oporoke.
Kaj je vsebina oporoke?
Oporočitelj v oporoki določi, kako naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti, razdeljeno in komu
bo pripadlo. To pomeni, da oporočitelj v oporoki razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti. Oporočitelj v
oporoki navadno določi enega ali več dedičev.
Oporoka v času življenja oporočitelja nima nobenega učinka in oporočitelj do svoje smrti s premoženjem lahko
upravlja in razpolaga, kot želi.
Kdo lahko napravi oporoko?
Oporoka je strogo osebna, kar pomeni, da njeno vsebino lahko določi zgolj in samo imetnik premoženja, ki je
predmet oporoke.
Zahteva se, da mora je oporočitelj star vsaj 15 let in da je razsoden. Sposoben mora biti razumeti pomen oporoke in njene posledice. To se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka, ki jo napravi nekdo, ki ne izpolnjuje teh pogojev (15 let in razsodnost), je neveljavna.
Kakšna mora biti oporoka, da je veljavna?
Veljavno oporoko je mogoče napraviti le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko
urejeni. Oporoke torej ni možno sestaviti na poljuben način, ampak za to obstajajo določbe v zakonu (Zakon o dedovanju), ki jih je potrebno strogo upoštevati.
Katere so možne oblike oporoke?
LASTNOROČNA OPOROKA
Oporoka mora biti napisana z lastno roko in lastnoročno podpisana.
POZOR! Oporoka, napisana na pisalnem stroju ali na računalniku in natisnjena, ali oporoka, napisana s tujo roko, NE ustreza in je neveljavna! Tuja oseba lahko pomaga voditi roko oporočitelju (npr. oporočitelju se starostno tresejo roke). Ni pomembno, s čim se piše, na kakšen material in v katerem jeziku.
Podpis mora vsebovati osebno ime, zadostuje samo ime ali samo priimek, vzdevek ali oznaka družinskega razmerja (npr. »tvoj oče«), vendar mora biti iz podpisa razvidno, kdo je oporočitelj.
Priporočljivo je označiti kraj in datum sestave oporoke, vendar to ni pogoj za njeno veljavnost.
PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI
Ni pomembno, kdo jo sestavi in kako je napisana; na pisalni stroj, računalnik, s tujo roko ali kako drugače.
Pomembno je, da:
• oporočitelj sestavek (listino), ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in
• hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in
• se priči podpišeta na sami oporoki.
Ta tri dejanja so ključna pri pisni oporoki pred pričami in se morajo opraviti sočasno!
SODNA OPOROKA
Ta vrsta oporoke se napravi v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.
Pri sodni oporoki obstajata dve različici:
1) Oporočitelj zna brati in pisati;
Tu oporočitelj sam prebere sestavek, ki ga je sodišče napisalo na podlagi njegove ustne izjave, in ga podpiše.
Sodišče potem potrdi, da je oporoko oporočitelj prebral in podpisal. To sodišče overi s svojim podpisom.
2) Oporočitelj ne zna brati in pisati:
V tem primeru sta potrebni 2 priči. V njuni navzočnosti sodišče oporočitelju prebere oporoko, ki jo je sestavilo
po njegovi izjavi. Oporočitelj v navzočnosti prič izjavi, da gre za njegovo oporoko, in jo podpiše ali napravi
ročno znamenje. Na oporoko se podpišeta obe priči.
Pri sodni oporoki morata priči poleg pogojev za sodelovanje pri zgoraj opisani pisni oporoki razumeti jezik, v
katerem je oporoka napravljena.
NOTARSKA OPOROKA
Oporoka se lahko sestavi tudi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva
načina:
1) Oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja (podobno kot pri sodni oporoki).
V tem primeru je potrebna prisotnost dveh zapisnih prič. Priči morata biti polnoletni, pismeni in morata obvladati uradni jezik. Prisotnost je obvezna vsaj takrat, ko notar bere zapis in ko ga oporočitelj podpiše. Priči
morata oporoko podpisati. Notar, ki mu gre kakršnakoli korist iz oporoke, NE SME sestaviti oporoke v obliki notarskega zapisa.
2) Oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev.
Za to vrsto notarske oporoke je potrebna le potrditev notarja. Sestavek, ki ga oporočitelj sam napravi in predloži notarju, mora po zunanji obliki ustrezati notarski listini ter zahtevam notarskega zapisa glede imen,vsebine izjave, datuma in podpisov. Tu priče niso potrebne.
