| 

Posel in moda

Voda je življenje!

Voda je življenje!

02.05.2010 ob 13:52

Voda - še za v čevlej ni dobra!? Ta stavek slišimo v različnih povezavah. Nekateri hočejo povedati, da obstajajo boljše pijače, kot je voda, mene pa je babica z njim odganjala, ko smo otroci oblegali vodovodno pipo in z vodo gasili strašansko žejo. Morda se je bala za naša razgreta grla, morda možnih okužb, prav natančno pa nikdar ni povedala, zakaj otroci ne bi smeli piti vode iz pipe, ko smo bili žejni. Z leti sicer ugotavljamo, da so imele babice velikokrat prav, omenjenega svarila pa le ne moremo potrditi.

Ali ste vedeli?

Velik delež našega telesa predstavlja voda. Pri moških je vode v telesu več kot pri ženskah, ker maščobno tkivo, ki ga ima žensko telo več, hrani manj vode kot ostala tkiva. V zobeh in kosteh je na primer 10-13% vode, v rdečih krvničkah okrog 68%, v jetrih okrog 70%, v možganih in pljučih okrog 80%, v mišičevju okrog 75%, v maščevju pa le okrog 15%. V povprečju je vode v telesu 60%, kar za 70 kg težkega človeka pomeni 42 kg. Približno dve tretjini se je nahaja v celicah, ostala tretjina pa v zunajceličnem prostoru.

Pomen vode za človeško telo

Suhoparni številčni podatki nas opozarjajo, da je voda več kot le tekočina za gašenje žeje, kuhanje, umivanje ali kopanje v toplih poletnih dneh. Voda ohranja življenje. V njej so raztopljene hranilne snovi, voda jih iz prebavil prenaša do najmanjše celice našega telesa. Tudi pri odpadnih in strupenih snoveh, ki nastajajo v telesu ali zaidejo vanj s hrano ali vdihanim zrakom, je voda tista, ki jih prenese do organov za izločanje. Pomembna je za vzdrževanje vlažnosti sluznic, brez nje bi prišlo do trenja med različnimi tkivi. Voda je najpomembnejši regulator telesne temperature - pri vročinskih boleznih, ob naporih ali v vročih dneh vsi opažamo, da se naše telo bolj znoji kot običajno in s tem izravnava povišano temperaturo telesa.

Žeja, varovalni mehanizem telesa

Nekateri kaktusi zdržijo brez vode do 30 let, človeško telo le nekaj dni. Vzrok se skriva v dejstvu, da človek vsak dan izloči precejšnjo količino vode. Glavna pot izločanja so ledvice, približno 1,6 litra je izgubimo na ta način. Okrog 0,4 litra je izločijo pljuča z izdihanim zrakom, v za naše kraje normalnih vremenskih pogojih in ob običajni telesni aktivnosti je okrog pol litra izgubimo z znojenjem. Ob vročem vremenu ali večji telesni aktivnosti je izguba vode dosti večja. Približno 1 deciliter se je izloči z blatom.

Če seštejemo izločene količine, vidimo, da človeško telo za normalno delovanje vsak dan potrebuje 2 do 3 litre tekočine. Okrog 25% potrebe po vodi pokrije telo samo, saj voda nastaja v telesu ob raznovrstnih kemijskih reakcijah. Nekaj je vsak dan dobimo s hrano, kar je seveda močno odvisno od vrste hrane, ki jo zaužijemo. Približno dva litra tekočine na dan pa moramo popiti. Telo nas na potrebo po tekočini opozori z varovalnim signalom, žejo, ki preprečuje izsušitev telesa. Neobičajna žeja pa je lahko tudi znak bolezni.

Ravnovesje vode

Ravnovesje vode v telesu uravnavajo zapleteni mehanizmi. Koncentracija natrija v krvi je pri tem ključnega pomena. Eden od mehanizmov deluje tako, da ohranja vedno enako vsebnost vode v krvi, s čimer tudi koncentracija natrija ostaja nespremenjena. Če je natrija v krvi premalo, ledvice izločijo več vode. Če je koncentracija natrija v krvi zvečana, začne telo do neke meje zadrževati vodo. Pojavi se žeja, ledvice izločijo manj seča. Prav zaradi tega ljudem s povišanim krvnim pritiskom priporočamo uživati manj soljeno hrano, saj več soli pomeni več natrija v krvi, zadrževanje vode v žilah in s tem povezano dodatno zvišanje pritiska.

Zdravi ljudje izgubljeno vodo zlahka nadomestijo s pitjem. Tako ohranijo normalno količino in normalno sestavo krvi, kar je nujno potrebno za normalno delovanje telesa. Dehidracija ali izsušitev nastane, kadar je izguba vode večja od vnosa. Do nje lahko pride zaradi nezadostnega pitja tekočine, prekomernega znojenja, zvišane telesne temperature ali nekaterih bolezni, ki jih spremlja povečano izločanje vode, kot je npr. sladkorna bolezen. Bruhanje in driska prav tako pomenita prekomerno izločanje vode. Do izsušitve lahko privede tudi jemanje diuretikov – zdravil, ki v ledvicah pospešijo izločanje soli in vode.

Pazimo na signale telesa

Videli smo, da naše telo premore zapletene mehanizme, ki preprečujejo izsušitev. Če jih ne poznamo ali signalov telesa ne upoštevamo, telo ne more več normalno delovati. Pojavijo se omotičnost, utrujenost, apatičnost in zmedenost, padec krvnega tlaka lahko v končni fazi vodi v šok, okvare notranjih organov in smrt.

Bodimo torej pozorni, kadar občutimo žejo, in poskrbimo za zadosten vnos tekočine. Voda sicer ni dobra za v čevelj, je pa zdrava pijača, ki ne redi in ne vnaša v telo dodatnih snovi, ki bi jih moralo telo nato zopet izločiti, za kar spet potrebuje vodo.

Zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki še ne znajo sami povedati, da so žejni, bodimo pozorni na zadosten vnos tekočine v vročih dneh ali ob vročinskih obolenjih, bruhanju ali driskah in ne oklevajmo z obiskom pri zdravniku, če težave trajajo več kot tri dni ali če so otroci nenavadno mirni.

Pri bruhanju ali driski telo izgublja velike količine vode, pa tudi elektrolitov, zato moramo v tem primeru nadomestiti oboje. V lekarni boste v ta namen dobili posebne praške, ki jih raztopite v prekuhani vodi.
Prekomerno znojenje pomeni izgubo vode in mineralov. Posebni izotonični napitki za športnike, ki skrbijo prav za to ravnovesje, koristijo tudi tistim, ki opravljajo težko fizično delo ali se močno znojijo iz kakšnih drugih razlogov.
Opozoriti moram tudi na zlorabo diuretikov in odvajal v shujševalne namene, saj gre v tem primeru v veliko večji meri za zmanjšanje telesne mase na račun izgubljene vode in ne na račun maščevja. To pa je že druga zgodba.

Vir: www.ce-lekarne.si - Pripravila Mirjam Hočevar Korošec, mag.farm.

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sobota
od 12 do 25 °C

Nedelja
od 14 do 25 °C

Ponedeljek
od 15 do 19 °C

Torek
od 15 do 22 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat