Ustrahovanje na delovnem mestu
Slaba podjetja (ali slabi nadrejeni) se poslužujejo ustrahovanja svojih zaposlenih, da zakrijejo svoje lastne poslovne neuspehe. Recesija je poslovne neuspehe v nekaterih podjetjih še poglobila, zato se nekateri (ne)vede poslužujejo tudi te metode 'motiviranja' zaposlenih.
S širjenjem terorja skušajo nesposobni nadrejeni »povečati« delovno vnemo svojih delavcev, dejansko pa povečajo le njihovo željo po iskanju nove službe. Žal se vsi delavci ne zmorejo ali ne znajo ustrezno zaščititi pred takšnim grobim ravnanjem svojih nadrejenih in/ali sodelavcev in postanejo žrtve tega nasilja, zaradi česar lahko utrpijo dolgotrajne psihične posledice.
Kako prepoznati ustrahovanje na delovnem mestu?
Simptome ustrahovanja zlahka prepoznate. Gre za neprimerno obnašanje ene ali več oseb v podjetju, ponavadi nadrejenega, ki uporablja naslednje metode: neupravičeno ali nedopustno kritiziranje na podlagi absurdnih, namišljenih vzrokov, večno iskanje »dlake v jajcu«, iskanje krivde, nepošteno obravnavanje, neupravičeno kaznovanje, kričanje, poniževanje, pretiran nadzor, besedne in pisne grožnje ipd. Ustrahovanje ponavadi temelji na popačenih ali izmišljenih domnevah o vašem podpovprečnem izvajanju dela. Vzporedno s tem se zavrača vsako priznavanje vaših delovnih dosežkov in prispevkov. Poskuša se razvrednotiti vaš položaj, status, koristnost, vrednost in potencial.
Ustrahovanje delavcev na delu po poročanju UK National Workplace Bullying Advice izvajajo predvsem nadrejeni (75%). Približno četrtino vseh primerov ustrahovanja izvajajo sodelavci (pogosto v zaroti z nadrejenim, bodisi zaradi obojestranske vpletenosti ali zaradi tega, ker nadrejeni odlaša z ukrepanjem). Le v manjšem številu primerov (1–2%) se delavec loti ustrahovanja svojega nadrejenega; v teh primerih je večja verjetnost, da pride tudi do fizičnega, ne le besednega nasilja.
Zakaj ljudje ustrahujejo?
Ustrahovanje ni povezano z upravljanjem – dobri menedžerji upravljajo, slabi ustrahujejo. Ustrahovalec želi zakriti svojo nesposobnost in jo preložiti na druge:
- da bi se izognil soočenju z lastno nesposobnostjo;
- da bi se izognil odgovornosti za svoje obnašanje;
- da bi znižal svoje bojazni in strahove, saj je dejansko šibek, nesposoben in nedozorel posameznik.
Profil ustrahovalca
Ustrahovalen nadrejeni je navadno izredno avtokratski, obseden s potrebo po nadzoru. Narekuje, kako in katere odločitve se morajo sprejeti, pri tem ne dovoli nobenega oporekanja ali kakršne koli razprave o tem. Stališče, da imajo drugi drugačne poglede, ni možno. Kompromisi ne obstajajo. Uporablja svojo moč, da onemogoča druge. Pogosto ustrahuje tistega, ki ima sposobnost, da opravi delo bolje kot on.
Profil žrtve
Delavec, ki je izpostavljen neprimernemu, neetičnemu in ustrahovalnemu vedenju svojega nadrejenega ali sodelavca, pogosto trpi zaradi slabega razpoloženja, paranoje ali ravnodušnosti.
Neizbežna posledica dolgotrajnega ustrahovanja je žrtvin občutek nezaupanja vase in sum o lastni ničvrednosti. Pri delu in v zasebnem življenju postane odsoten in osamljen. Povsem lahko izgubi smisel za humor. Nenehno razmišlja o tem, kaj se mu je zgodilo. Izgubi sposobnost, da bi v življenju užival.
Učinki ustrahovanja na celotno organizacijo
Če je v podjetju prisotno pogosto ustrahovanje delavcev, se zmanjša pripadnost in lojalnost vseh zaposlenih: pade njihova motivacija za delo, zadovoljstvo, ustvarjalnost, občutek vizije in morala, poveča se izostajanje od dela in fluktuacija zaposlenih.
Zakaj ne?
Z ustrahovanjem nadrejeni vzbudi ljudem nelagodje. Zaposleni izgubijo zaupanje v podjetje na dolgi rok, kar pomeni, da teh oblik 'motiviranja' ne bodo pozabili tudi v obdobju, ko bo recesija že pojenjala. Takšen odnos do zaposlenih se bo vsekakor odražal tudi na zaželjenosti podjetja kot delodajalca. Zaposleni so tisti, ki so najboljša reklama za iskanje novih kadrov in podjetja is ne smejo dovoliti, da ti brezplačno reklamiranje bilo slabo.
