| 

Postal sem podjetnik

Varstvo delavčeve osebnosti in dostojanstva

Varstvo delavčeve osebnosti in dostojanstva

Varstvo osebnosti in zasebnosti ter dostojanstva delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju je aktualno v vseh sodobnih družbah.

Med delodajalcem, ki želi o delavcu (oziroma kandidatu) zvedeti čim več in ga v čim večji meri nadzorovati, in delavcem, ki želi čim večji del svoje zasebnosti ohraniti zase, obstaja izrazito nasprotje interesov. Zakonodaja mora pri določanju meja dopustnega poseganja v zasebno sfero delavca najti ustrezno ravnotežje med tema interesoma. Poleg tega mora zakonodaja delavca kot šibkejšo stranko pogodbenega razmerja, varovati tudi pred nedopustnimi posegi v njegovo dostojanstvo, kot so spolno in drugo nadlegovanje in vedno pogostejše psihično nasilje poznano v tujini z izrazom mobbing ali v slovenskem prevodu trpinčenje.Slovenska delovna zakonodaja je pri urejanju varstva delavčeve osebnosti in zasebnosti v glavnem sledila mednarodnim aktom kot so Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Evropska socialna listina (prenovljena, v nadaljevanju MESL) v 26. členu izrecno določa pravico do dostojanstva pri delu, pri čemer zavezuje pogodbenice, da pospešujejo osveščanje, obveščanje in zaščito:

- pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu ali v zvezi z delom in sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred takim ravnanjem in

- pred ponavljajočimi, graje vrednimi ali očitno negativnimi in žaljivimi dejanji.

MESL zavezuje pogodbenice, da sprejmejo ustrezne ukrepe pred takim ravnanjem.

vir: priročnik Obračun plač in delovna razmerja v praksi založbe Verlag Dashöfer, d.o.o.
 

sorodni članki