Optimirajte davčno bilanco že med letom
Z optimiranjem davčne osnove se lahko zakonito izogibate plačilu davka oziroma ga ne plačate več, kot ga je treba plačati. A na to morate misliti že med letom.
Podjetja izbirajo različne metode za optimiranje davčne osnove. Nekatere med njim so dovoljene, druge ne. Med preproste metode denimo spada že pravočasno in zakonito obračunavanje davčne obveznosti ter njeno redno plačevanje. V nasprotnem primeru namreč davčni organ obračuna in odmeri zamudne obresti, ki so višje od bančnih obresti za posojilo, s katerim bi podjetje plačalo davčno obveznost.
Cilj optimiranja davčne osnove je, da se podjetnik zakonito izogiba plačilu davka oziroma da ga ne plača več, kot ga je treba plačati. Osnova za to je davčno načrtovanje, ki nikakor ne pomeni zgolj minimiranja davčnih obveznosti. Podjetnik mora začeti davčno načrtovati že v zgodnji fazi razvoja podjetja in ga izvajati ves čas med poslovnim letom, do roka za oddajo davčnih obračunov. V praksi pa je žal tako, da podjetja takšno sprejemanje odločitev odložijo za konec poslovnega leta, ko je že približno znana višina dobička. Takšno ravnanje pa ne omogoča boljšega izkoriščanja davčnih olajšav.
Osnovna načela davčnega načrtovanja in optimiranja davčne osnove, ki jih zagovarjajo davčni strokovnjaki so, da podjetnik izvaja samo registrirano dejavnost ter ima o poslovanju urejeno potrebno in ustrezno knjigovodsko dokumentacijo, kar pomeni, da ima urejeno poslovanje in sistematično urejene knjigovodske listine. Vsak posel naj spremlja ustrezna dokumentacija s podpisom pooblaščene osebe, blago naj se ne izroča brez potrdil.
Predlog optimiranja davčne osnove
Podjetje lahko optimira davčno osnovo na zakonit način, tako da prenese davčne obveznosti na poznejša leta ali da dokončno zmanjša davčno osnovo.
a.) Prenos davčne obveznosti na poznejša leta
V tem primeru zgolj odložimo plačilo davka za eno ali več let in tako na primer premostimo trenutne likvidnostne težave, če pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih davčne obveznosti lažje poplačali. Podjetje lahko prenese davčne obveznosti v prihodnost na več načinov, na primer:
- Osnovna sredstva amortizira po najvišjih amortizacijskih stopnjah, ki so davčno priznane.
- Osnovna sredstva velikih vrednosti razdeli na več sestavnih delov, ki se različno amortizirajo. Posledica je povečanje stroškov amortizacije in prek tega znižanje davčne osnove.
- Izbira različne metode vrednotenja zalog, tako da prevali del obveznosti za plačilo davka iz enega poslovnega obdobja v drugo. Za metodo FIFO se tako odločajo tista podjetja, ki niso ravno uspešna, želijo pa prikazati višji poslovni izid. Ob predpostavki rasti cen gredo pri porabi zalog proizvoda med odhodke najprej tisti z najnižjo nabavno vrednostjo. Določanje te metode priporočajo tudi Slovenski računovodski standardi, kar pomeni, da je vrednotenje po tej metodi sprejemljivo tudi z davčnega zornega kota.
Po metodi drsečih povprečnih sredin pa vrednotijo zaloge podjetja, ki želijo prikazati nižji poslovni izid in s tem nižji davčni izkaz. Drsečo povprečno ceno računamo pri vsaki novi nabavi oziroma proizvodnji in jo dobimo tako, da vrednost trenutne razpoložljive zaloge delimo s količino enot v zalogi. Če se cene povišajo, so v tem primeru stroški višji kot pri metodi FIFO, vendar pa nižji kot pri metodi tehtanih povprečnih cen. To pomeni, da metoda, ki daje nižje poslovne izide, zahteva nižje plačilo davka od dohodka.
V opisanih primerih podjetje plačilo davka samo odloži, vendar pa je prenos smiseln, saj se tako lahko izognemo plačilu dela davka. Davčna stopnja v letu 2008 je namreč znašala 22 odstotkov, v letu 2009 bo padla na 21 odstotkov, od leta 2010 dalje pa bo stopnja obdavčitve znašala predvidoma 20 odstotkov.
b.) Dokončno zmanjšanje davčne osnove
Med dovoljene metode zmanjšanja davčne osnove spadajo tudi nekatere možnosti za dokončno zmanjšanja davčne osnove, in ne samo za prenos obveznosti v prihodnja leta. Tako že Zakon o davku od dohodka pravnih oseb pravi, da se za davčne prihodke priznavajo vsi prihodki (poslovni, finančni in drugi) ugotovljeni po računovodskih predpisih, ki so popravljeni, torej zmanjšani, povečani, nekateri izvzeti, na raven davčno priznanih. Za davčne odhodke pa se priznajo tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov.
Poleg tega lahko podjetja zmanjšujejo davčno osnovo z uveljavljanjem davčnih olajšav za naslednje namene:
- Za vlaganja v raziskave in razvoj: Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v višini 20 odstotkov zneska, ki pomeni vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, in sicer največ do višine davčne osnove. To so stroški za nakup raziskovalno- razvojnih storitev (pod določenimi pogoji) ter notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca. Pri uveljavljanju teh olajšav obstajajo omejitve in pogoji. Na tem področju so možne tudi regionalne olajšave, katerih shemo z uredbami določi vlada Republike Slovenije.
- Za zaposlovanje: Poleg olajšave za zaposlovanje invalidov zdaj zakon uvaja še olajšavo za izvajanje praktičnega dela vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe.
- Za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: Zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih podjetje delno ali v celoti plača izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji in s tem financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
- Za donacije: Te se sicer pri ugotavljanju davčne osnove obravnavajo kot davčno nepriznan odhodek, se pa priznavajo kot davčna olajšava pod določenimi pogoji.
- Za investicijsko vlaganje: Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot 30.000 evrov in največ v višini davčne osnove.
Na koncu pa še poziv, naj podjetnik ne goljufa pri davkih, kajti podlaga za obračun so, kot rečeno, zgolj verodostojne knjigovodske listine. Na njihovi podlagi pa naj izkoristi vse možnosti zakonitega davčnega optimiranja. Prilagajanje davčne osnove brez zakonske podlage se na dolgi rok ne izide.
Nekaj predlogov za optimiranje davčne osnove
V članku ugotavljamo, da ima podjetje več zakonskih možnosti za zmanjšanje davčne osnove in s tem zmanjšanja plačila davčne obveznosti. Opozoriti pa je treba, da se mora prej prilagoditi svoji strukturi sredstev in obveznosti, tako da:
- poveča delno davčno priznane odhodke (na primer za reprezentanco);
- poveča finančne odhodke (na primer obresti od dobljenih posojil);
- poveča odhodke na podlagi povečanja stroškov dela zaposlencev;
- čim več osnovnih sredstev večjih vrednosti razdeli na več sestavnih delov, ki se različno amortizirajo (posledica je povečanje stroškov amortizacije in zmanjšanje davčne osnove);
- uveljavlja naj davčno izgubo iz preteklih let;
- davčne olajšave uveljavlja tako, da donira denarna sredstva v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka v davčnem obdobju tistim podjetjem, ki so opredeljena v ZDDPO-2;
- zaposli invalida in začne za delavce plačevati premije za dodatno pokojninsko zavarovanje;
- nabavlja takšna osnovna sredstva, za katera lahko uveljavlja davčno olajšavo oziroma izkoristi storitve in opremo za raziskave in razvoj.
Ob predpostavki, da bo v prihodnjih letih v veljavi sedanja zakonodaja, lahko podjetju vse našteto omogoči, da v naslednjih letih zakonito optimira davčno osnovo in s tem zmanjša davčne obveznosti za davek od dohodkov.
vir: Podjetnik, Marec 2009, www.podjetnik.si, Avtor: Tatjana Dežman Markič
