Etična načela testiranja
Psihološko testiranje je zaradi vpliva, ki ga lahko ima, podvrženo precej strogim pravilom, ki jih mora usposobljena oseba (psiholog) upoštevati. Koristno je, da se pravil, omejitev in pa svojih pravic v postopku zavedate tudi iskalci zaposlitve; od rezultata je navadno odvisna njihova nadaljnja usoda v postopku izbire.
Zakaj samo psihologi?
Iz več razlogov je pomembno, da psihološke instrumente uporablja le psiholog:
• le-ta je za njihovo uporabo, vrednotenje ter interpretacijo usposobljen; pozna test, njegove značilnosti in raziskave v zvezi z njim;
• pozna (in upošteva) etična načela;
• odgovarja za potencialne kršitve, nestrokovno ravnanje ali malomarnost.
Vsi testi sicer niso enako zahtevni in določene lahko uporablja tudi kdo drug (npr. medicinsko osebje), kar je natančno urejeno s predpisi v Standardih za pedagoško in psihološko testiranje oz. opredeljeno za vsak test posebej. Predstavljajte pa si, da bi teste uporabljal nekdo, ki za to ni usposobljen; test lahko napačno uporabi, napačno razume, kaj test pravzaprav meri, zato je napačna tudi interpretacija.
Etični kodeks
V skoraj vsaki državi imajo psihologi svoje združenje in tudi svoj kodeks, ki opredeljuje etične standarde psihološkega dela nasploh, med drugim tudi testiranja. Tak kodeks je namenjen tako psihologom kot tudi javnosti. V njem dobite predstavo o ravni prakse, ki jo lahko pričakujete od oseb ali agencij, ki testiranje izvajajo.
Nekaj pravil etičnega kodeksa o psihološkem delu
1. V testiranje kandidati privolijo prostovoljno. Obveščeni morajo biti o njegovem bistvu in namenu. Vedeti morajo, na katere odločitve bodo rezultati vplivali in kako dolgo bodo shranjeni v bazi. Seveda testiranje lahko zavrnejo, vendar potem mogoče za vas ne bodo več zanimivi.
2. Rezultati so last preizkušanca, ki mora dovoliti, da jih psiholog komur koli posreduje oz. so lahko uporabljeni le v namen, za katerega so zbrani. Izjeme so redke, povezane so s sodno odredbo ali preprečitvijo nevarnosti, seveda pa praviloma pri testiranju v selekcijske namene niso prisotne.
3. Kot testiranec imajo kandidati pravico, da so jim rezultati tudi predstavljeni, in sicer v razumljivi obliki. Pri večjih organizacijah, kjer je testiranih veliko ljudi, je težko pričakovati, da bodo rezultate predstavili vsakemu, zato se je treba posebej dogovoriti s psihologom.
4. Psiholog je odgovoren za varstvo podatkov. Če obljubi, da bodo rezultate videle le določene osebe, mora zagotoviti, da se bo te obljube držala tudi ustanova. V primeru agencije kot izvajalca je obveza o varstvu podatkov vključena tudi v pogodbo o sodelovanju z naročnikom.
5. Pri testiranju v izobraževanju in zaposlovanju je rezultat, starejši od dveh let, zastarel in se ga ne sme uporabljati (razen za raziskave, npr. o testu in njegovih značilnostih).
6. Baze podatkov o testiranju morajo biti zaščitene, testno gradivo pa varno spravljeno – skratka, oboje mora biti nedostopno nepooblaščenim osebam.
Kršitve teh in še drugih pravil so tudi sankcionirane. A glavni razlog za njihovo upoštevanje ne sme biti v kaznih, ki lahko podjetje doletijo, temveč v zavesti, da mora podjetje kot posrednik med obema stranema ravnati korektno in nepristransko do obojih. Zadostiti moramo njihovim pričakovanjem, v primeru selekcijskega postopka tako testiranca kot tudi delodajalca.
