Temelji uspešnega poslovanja v tujini
Poslovneži se seznanjajo z drugimi kulturami že pri učenju tujega jezika
Temelj vsakega uspešnega sodelovanja s tujino je zelo dobro poznavanje kulture in poslovnih navad.
"Ponavadi gredo v tujino sodelavci, ki že dlje časa pokrivajo določeno državo iz Slovenije, jo pogosto obiskujejo, imajo večletne stike z lokalnimi podjetji in skupaj z njimi vodijo promocijske dejavnosti, " pojasnjujejo v Krki . Tako Slovenci, ki se zaposlijo v podjetjih in predstavništvih v tujini, večinoma že poznajo jezik in glavne kulturne posebnosti posameznega trga, dodajajo. Praviloma pa Krka v svojih enotah v tujini, razen izjem, zaposluje domačine, zaradi česar ni zadreg z nepoznavanjem kulturnih značilnosti države, kjer nastopa.
V Trimu skrbijo za to, da imajo na svojih trgih zaposlene prodajalce in menedžerje iz lokalnega okolja. "Ti tudi navežejo neposreden stik s strankami, območni vodje v Sloveniji pa jim ponujajo komercialno, tehnično in vso drugo podporo bolj iz ozadja, " pojasnjujejo v Trimu . Območni vodje pogosto določen čas preživijo v tujini, da se seznanijo z navadami, običaji, posebnostmi in spoznajo prebivalce, mnogi pa spletejo tudi trdna prijateljstva. Intereuropa v svojih podjetjih v tujini zaposluje večinoma lokalno osebje, skupaj z vodstvom, ki svoje okolje najbolje pozna.
Zaposleni se ob učenju tujega jezika seznanjajo tudi s kulturo
Večina podjetij pred odhodom v tujino svoje zaposlene vpiše v tečaj tujega jezika, ki obsega tudi poznavanje kultur. "Tako se zaposleni z učenjem ali izpopolnjevanjem tujega jezika seznanjajo z vrednotami, navadami in običaji drugih okolij, poseben poudarek pa je namenjen poslovni komunikaciji," pojasnjujejo v Gorenju, kjer si poslovodstvo na letnih seminarjih izmenjava izkušnje in nasvete, kako komunicirati s tujimi poslovnimi partnerji.
Intereuropini menedžerji redno obiskujejo seminarje in predavanja o poslovanju z določenimi državami, na katerih so predstavljene njihove značilnosti z vidika poslovnih priložnosti, davčne zakonodaje, gospodarskih gibanj, pa tudi kulturnih posebnosti. V Trimu za zaposlene organizirajo enotedensko izobraževanje, lani pa so se odločili še za svojo prodajno akademijo, prek katere se vzpostavlja večkulturni dialog, saj so na srečanjih in izobraževanju navzoči predstavniki več držav. Vsak zaposleni v njihovi tržni mreži se je lani izobraževal v povprečju 19 ur.
V Krki ne organizirajo internega izobraževanja o drugih kulturah, se pa posamezniki udeležujejo takega izobraževanja doma in na tujem. Pred odhodom v tujino vsem sodelavcem omogočijo učenje lokalnega jezika: "Tisti, ki obiskujejo Krkino mednarodno šolo vodenja, imajo odlično priložnost za pridobivanje znanja s tega področja tudi med tem izobraževanjem. Šole vodenja se namreč udeležujejo sodelavci iz različnih držav, v katerih poslujemo, in šolanje izkoristijo tudi za izmenjavo poslovnih praks." Tudi v Petrolu skrbijo za izobraževanje, saj se zavedajo, da sta medkulturni vidik in upoštevanje razlik izjemnega pomena.
Cilj izobraževanja je povečanje kompetentnosti vseh zaposlenih, za dodatno pridobivanje veščin, kot sta premagovanje jezikovnih ovir in seznanjanje z novostmi na različnih področjih zakonodaje, pa najemajo tudi zunanje svetovalce. Merkur večinoma posluje v državah nekdanje Jugoslavije, zato ne organizira posebnega izobraževanja, saj zaposleni zaradi geografske in kulturne bližine te države večinoma dobro poznajo. Opažajo pa, da je pri mlajši generaciji tega poznavanja manj.
Potreben občutek za delo v večkulturnem okolju
Komercialist mora imeti poleg strokovnega znanja, pogajalskih veščin in poznavanja tujega trga dobro razvit tudi občutek za sodelovanje v večkulturnem okolju, trg, za katerega dela, pa mora imeti preprosto rad, menijo v Trimu. Da bi lahko navezali in vzdrževali dobre poslovne stike, mora biti to poznavanje na zelo visoki ravni, pa dodajajo v Intereuropi. Pri vsem seveda pomaga sodelovanje z lokalnimi partnerji, ki poskrbijo za pristno vez s strankami.
Kajti le razumevanje dojemanja in pričakovanj sogovornika lahko privede do dogovora, ki bo zadovoljiv za obe strani in bo temelj dolgoročnega sodelovanja, poudarjajo v Intereuropi. Menedžerji lahko razumejo tuje kulture, če so blizu trgu, kjer poslujejo, potrebna pa sta tudi sodelovanje na pogajanjih s kupci ter dejavno vključevanje v glavna združenja in interesne organizacije.
Kitajska je lahko trd oreh
Izkušnje omenjenih podjetij s tujino so bile večinoma pozitivne. V Gorenju dodajajo, da so zaradi drugačne miselnosti pogajanja s kitajskimi poslovnimi partnerji med najzahtevnejšimi. "Zgolj znanje angleščine ne zadostuje in pri pogajanjih je treba biti zelo potrpežljiv.
Pridobivanje zaupanja, ki je za poslovanje na Kitajskem odločilnega pomena, je zelo dolgotrajen proces, in dokler te ne sprejmejo kot resnega poslovnega partnerja, so precej hladni in nedostopni," trdijo. Z njimi se strinjajo tudi v Merkurju , zato imajo tam svojega predstavnika, Slovenca, ki že dolgo živi in dela na Kitajskem ter dobro pozna tamkajšnje okolje in kulturo.
Vir in informacije: Finance, 9.2.2009, www.finance.si, Avtor: Lana Dakić
