| 

Aktualno

Srbi bi lastništvo urejali s slovenskimi podjetji

Srbi bi lastništvo urejali s slovenskimi podjetji

20.02.2009 ob 07:31

Uredba o zaščiti lastnine podjetij s sedežem v nekdanjih republikah SFRJ

Do 27. februarja lahko slovenska podjetja prijavijo lastnino v Srbiji in začnejo postopek za ureditev lastninskopravnih odnosov – Seznama slovenske lastnine v Srbiji še ni
Slovenski poslovni klub v Srbiji je že konec lanskega leta pozval slovenska podjetja, naj pohitijo, ker so začele veljati spremembe uredbe o zaščiti lastnine delovnih organizacij, ki imajo sedež na ozemlju nekdanjih republik SFRJ. S spremembami so slovenskim podjetjem v Srbiji omogočili, da sporazumno uredijo lastninskopravne odnose s srbskimi podjetji. Rok se bo iztekel 27. februarja, v Sloveniji pa se še niso odločili, ali naj problem lastnine slovenskih podjetij v Srbiji rešujejo dvostransko ali s sukcesijo.

S srbsko ponudbo so bila očitno zatečena tudi slovenska podjetja, ki nimajo pravega pregleda nad svojo lastnino v Srbiji. Zato so se obrnila na slovensko veleposlaništvo v Beogradu, ki pa jim lahko le svetuje in pomaga z navodili. Kot je včeraj za Delo povedal veleposlanik Miroslav Luci, si prizadevajo pridobiti tudi natančnejši seznam slovenske lastnine v Srbiji, pri čemer pa ne gre brez težav. Za zdaj se je na veleposlaništvo obrnilo manj kot deset podjetij, za podaljšanje roka pa bodo najbrž imela možnost le tista podjetja, ki bodo postopek sploh začela.

Po spremembah uredbe so tako poslovne enote, ki so organizirane kot družbena podjetja ali pripojene drugim družbenim podjetjem, kot tudi njihovi pravni nasledniki, ki imajo v lasti nepremičnine, na katere imajo pravice podjetja, ki so imela na dan 31. decembra 1990 sedež na ozemlju republik nekdanje SFRJ, dolžne, da najpozneje v roku 90 dni uredijo z njimi lastninskopravne odnose.

Pogodbene stranke morajo sestaviti osnutek sporazuma o ureditvi odnosov, ki ga morajo overiti in dostaviti ministrstvu za gospodarstvo in regionalni razvoj. Z osnutkom mora soglašati srbska vlada, ki ji sukcesija ne ustreza preveč, blagoslov pa bo dala le v primeru recipročnosti. Če da vlada to potrdi, morata pogodbeni stranki sporazum le še podpisati in overiti na sodišču.

Če bo predmet sporazuma vrnitev v prejšnje stanje, ima družbeno podjetje pravico do nadomestila stroškov. Če bo v sporazumu šlo za denarno nadomestilo za nepremičnino, se bo izplačala iz sredstev, ki jih bo družbeno podjetje pridobilo s prodajo njegovega kapitala in lastnine. Če pogodbene stranke v 90 dneh ne bodo dosegle sporazuma, bodo pristojni organi dodelili pravico na uporabo nepremičnin sedanjim lastnikom in jih vpisali v zemljiško knjigo, tako da bo podjetje lahko izvedlo postopek privatizacije. V tem primeru bodo imela slovenska podjetja pravico do ustreznega denarnega nadomestila.

V Srbiji bodo tako po uredbi izvedli privatizacijo preostalih družbenih podjetij v celoti ali le tistega dela njihovega kapitala in nepremičnin, ki ne bodo predmet bilateralnih sporazumov. V praksi to še pomeni, da so vsa podjetja obvezana, da s sporazumom rešijo lastninskopravna vprašanja ne glede na to, na kateri stopnji privatizacije so.

Vir in informacije: Delo, 6.2.2009, www.delo.si, Avtor: Vili Einspieler

 

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sreda
od -4 do 3 °C

Četrtek
od -3 do 1 °C

Petek
od -2 do 2 °C

Sobota
od -4 do 5 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat