Direktorji, pazite, da ne boste »izgoreli«!
Ali veste, da postaja sindrom izgorelosti (v ang. burn out) najbolj razširjena poklicna bolezen? Ta najbolj prizadene tiste, ki so prepričani, da vse najbolje opravijo sami in zato dela ne razdelijo, ampak si ga naložijo na svoja ramena, je prepričan psihiater mag. Pustoslemšek.
Izgorelost je stanje skrajne psiho-fizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu. Pravzaprav izgorevajo tisti, ki so bili pred izgorelostjo uspešni in so obvaldovali zahtevne in obremenilne situacije, a so za dosego visokih rezultatov potisnili svoje potrebe na zadnje mesto. V izgorelost vodi specifično ravnanje, saj človek prezre svojo preutrujenost in si naloži še več dela. Sam proces izgorevanja traja dalj časa in se ves čas vztrajno stopnjuje.
Za prvo stopnjo izgorevanja je značilna kronična utrujenost, ki je človek ne prizna. Ker še naprej preveč dela, utrujenost preraste v preutrujenost, navzven se to stanje kaže kot deloholizem. Uspehi so razlog za še večjo storilnost, hkrati pa so tudi vzrok za zanemarjanje osnovnih potreb po druženju s prijatelji in družino.
Sledi stopnja močnega občutka ujetosti v določen način življenja, dela in odnosov. Izraženi so telesni simptomi pretirane utrujenosti, panični napadi, občutki krivdea ali jeze nase ob upadanju storilnosti, ki nastopi zaradi izčrpanosti. To lahko traja nekaj let, kljub temu, da da oseba skupa te občutke aktivno reševati (menjava službe, življenjskega okolja), da tja prenaša iste vzorce obnašanja. in ne naredi ključne spremembe, ki bi prinesla rešitev. v takem stanju se človek pogosto zateče k povečani uporabi poživil in alkohola, značilno je tudi nepravilno prehranjevanje, verižno kajenje, lahko pride celo do zlorabe psihoaktivnih snovi.
Zadnja stopnja je sindrom izgorelosti, ki se konča z zlomom. Človek se kljub hudi izčrpanosti trudi, da bi bil še naprej videti aktiven, vendar s ene more več prilagajati spremembam okoliščin. Stanje pred zlomom navadno traja nekaj mesecev.
Končno nastopi zlom, ko zaradi popolnega izčrpanja življenjskega energije popustijo tudi duševni obrambni mehanizmi. Zaradi tega lahko pride do spremembe osebnosti in vrednostnega sistema, do iskanja novega odnosa do sebe, dela in bližnjih. Lahko se kaže tudi kot duševna motnja, navadno v obliki hudih depresivnih ali tesnobnih simptompov. Posledice pretiranega izčrpavanja in izgorelosti so hude in dolgotrajne, saj človek lahko potrebuje tudi več kot dve leti, da si opomore in se znova postavi na noge. Ravno iz tega razloga je toliko pomembnejša preventiva ali pa vsaj pravočasno prepoznavanje opozorilnih znakov, ki jih pošilja telo in čimprejšnje ukrepanje.
vir: www.dashofer.si, povzeto po Krka, V skrbi za vaše zdravje
