Rezervni sklad za pomoč podjetjem
Kako učinkoviteje porabiti evropska sredstva
Sklepi, ki jih je za boljše črpanje evropskih sredstev sprejela vlada, zavezujejo vse porabnike, da skupaj z vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko četrtletno predlagajo trajne ali začasne prenose načrtovanih sredstev, če postane jasno, da jih letos ne bodo mogli sami porabiti. Posebna koordinacijska skupina vlade mora pripraviti predloge za črpanje sredstev, s katerimi bi premagovali finančno krizo in seveda takšne, ki bodo združeni zagotavljali več medsektorskih sinergij.
V primeru, da bi bile prerazporeditve velike, bi to zahtevalo tudi spremembo operativnih programov (temeljnih programov, po katerih se zdaj ta sredstva črpajo), a kakor je dejala ministrica Zlata Ploštajner, za zdaj tako velike spremembe niso predvidene. Vlada računa tudi na uvedbo nove sheme »de minimis« pomoči podjetjem v višini 500.000 evrov, za katero upravičeni stroški niso strogo določeni in bi seveda bila podjetjem v likvidnostnih težavah zelo dobrodošla. Kakor je razumeti, naj bi se sredstva za ta ukrep tudi nabrala z omenjenimi prerazporeditvami med ministrstvi.
Minister Mitja Gaspari je dejal, da naj bi to bil nekakšen rezervni sklad za obratni kapital (če ga lahko tako imenujem, je še dodal), s katerim bi se podjetja najprej lahko izvila iz likvidnostnih težav, da bi potem bila sposobna kandidirati za razvojna evropska sredstva. Tudi ministrica Zlata Ploštajner je ob tej shemi de minimis (ki pomoč z dosedanjih 300.000 zvišuje na 500.000 evrov) poudarila, da je že evropska komisija sprejela uredbo, ki državam omogoča več manevrskega prostora pri uporabi kohezijskih sredstev za pomoč podjetjem, ki jih je prizadela kriza.
Vlada je s sklepi tudi naložila institucijam, ki so vključene v izvajanje kohezijske politike, da do 28. februarja letos posredujejo SVRL kot organu upravljanja s sredstvi EU instrumente, »katerih realizacijo so predvideli v proračunu za leto 2009«. Glede na to bi pripravili pilotne projekte podpore, med drugim slovenskemu avtomobilskemu grozdu ali pa trajnostni rabi energije prek posebnega programa energetske sanacije javnih objektov, kakor so bolnice, šole in druge ustanove. V ospredju naj bi torej bili projekti energetske učinkovitosti javne infrastrukture ali pa takšni, na katere bi se lahko prijavila tudi inovacijsko prepoznavna združenja (kakršen je slovenski avtomobilski grozd), kakor je dejal Gaspari. Minister Gaspari je omenil tudi možno združevanje projektov ali pa razpisov ministrstev na področju ukrepov za tehnološki razvoj.
Vir in informacije: Delo, 6.2.2009, www.delo.si, Avtor: Silva Čeh
