| 

Uporabne informacije

Kako do denarja socialnega sklada

Kako do denarja socialnega sklada

V Sloveniji premalo lokalnih iniciativ za pospeševanje zaposlovanja in razvoja človeških virov

Projekti evropskega socialnega sklada (ESS) morajo biti nadgradnja nacionalni politiki zaposlovanja in iskati inovativne rešitve za aktualna vprašanja. Hkrati morajo biti prilagojeni specifičnim potrebam ciljne skupine ali lokalnim trgom dela in vključevati partnerski pristop.

Tematika o uspešnem zaposlovanju in črpanju iz ESS je v času gospodarske recesije, napovedanega zviševanja brezposelnosti in poslabšanja socialnega položaja prebivalstva še posebej aktualna. Že z majhnimi spremembami bi lahko dosegli precej boljše rezultate.

Črpanje v Sloveniji je slabo

"V Sloveniji pogrešamo lokalne iniciative za pospeševanje zaposlovanja in razvoja človeških virov, še posebej skromno je vključevanje zasebnega sektorja v aktivno pripravo lokalnih zaposlitvenih strategij," pojasnjuje Dušanka Lužar Šajt iz Centra za razvoj človeških virov. Prispevek ESS v Sloveniji in dobre prakse projektov, ki jih financira, bi morali biti bolj prepoznavni, pa tudi sam sklad je med manj znanimi. Poleg boljše promocije sogovornica meni, da je treba zagotoviti pomoč prijaviteljem projektov.

Dobre prakse projektov v EU

Da bi bile slovenske regije bolj uspešne pri črpanju sredstev ESS, moramo v Sloveniji začeti delati na pomanjkanju kompetenc izvajalcev in upravljavcev, pomanjkanju sodelovanja in šibki absorpcijski sposobnosti. Vodja projektov pri Centru za razvoj človeških virov Manja Štebih pojasnjuje: "Skupna merila za izbor dobrih praks projektov v članicah EU, ki jih sofinancira ESS, so inovativnost projektov, trajnost rezultatov, usmerjenost v ciljno skupino in potrebe lokalnih trgov dela, partnerski pristop oziroma vzpostavljenost uspešnih in trajnih lokalnih partnerstev in učinkovitost."

Izvajanje več različnih dejavnosti

Številne tuje dobre prakse (v celoti ali v posameznih segmentih) bi bile primerne za prenos v Slovenijo, pojasnjuje Štebihova. "Ne glede na različnost pristopov je za prepoznavne dobre prakse značilno, da se v okviru projekta izvaja vrsta različnih dejavnosti, kar zagotavlja celovito obravnavanje problematike. Pri dobrih praksah naj bi šlo za večletne projekte; tri-, pet- ali celo sedemletne. Ob tem je pomembno še sodelovanje različnih partnerjev pri reševanju konkretnih težav in iskanju inovativnih rešitev.

Te naj bodo predvsem praktične," pravi Štebihova. Lužarjeva dodaja: "Na nacionalni ravni naj črpanje sredstev ESS bolj kot doslej podpira in spodbuja nastajanje in delovanje lokalnih oziroma regionalnih partnerstev na področju spodbujanja razvoja človeških virov zaposlovanja in vseživljenjskega učenja, tudi tako, da bo to izrecna zahteva v razpisih."


Info

Kam po več informacij

Izmed 238 različnih praks projektov, ki so se v državah članicah EU izvajali ob pomoči ESS, je na virtualni učni točki: www.lopes.si podrobneje predstavljenih 47 praks, ki so ustrezale izbranim merilom. Razvrščene so v štiri sklope, ki ustrezajo prednostnim nalogam, zapisanim v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, in sicer spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti.

 


Priporočila

Kaj vključiti v projekte

• Razpisi naj zahtevajo lokalna partnerstva.
• Podpira naj se delovanje lokalnih razvojnih partnerstev na področju razvoja človeških virov, zaposlovanja in vseživljenjskega učenja.
• Zagotovi naj se stalno informiranje, svetovanje in usposabljanje potencialnih prijaviteljev.
• Večji poudarek je treba dati promociji ESS in razširjanju dobrih praks.


Vir in informacije: Finance, 6.2.2009, www.finance.si, Avtor: Katarina Drlja

 

sorodni članki