Poslovni bonton - kaj lahko jemo z rokami?
Kadar so bili bogovi povabljeni k Zevsu na božanski Olimp da bi bili v njegovih palačah na svečani večerji ali kosilu, so enostavno sedli za mizo ter začeli jesti ambrozijo, nebeško jed, in piti nektar, nebeško pijačo, ki sta jo točila Ganimed in Heba. Vsi vemo, da pri tem opravilu obnavljanja nesmrtnosti niso imeli prav nobenih težav. Bili so bogovi, imeli so samo eno jed in eno pijačo in niso potrebovali pribora.
Tudi danes najdemo koga, ki misli, da je bog, vendar je tudi zanj dobro, če bo vedel, kako se je potrebno pravilno obnašati za mizo, pa niti ni toliko pomembno, ali bo gostitelj ali povabljenec na preprostem poslovnem kosilu ali pa na večerji v fraku.
Če boste na vašem jedilniku kdaj našli artičoke, boste morali posamezne lističe trgati z roko in iz njih posesati mehak del, ko pa boste prišli do mehkega srčka v sredini, ga boste pojedli z vilicami in nožem. Lističe pomakate v nalašč za to pripravljeno omako; vendar brez cmokanja in oblizovanja prstov. Preden boste v roke vzeli pribor, si umijete roke v skledici z vodo, v kateri največkrat plava košček limone. V nekaterih restavracijah dobimo tudi že osvežilne robčke, prepojene z vonjem limone. Pri tem moramo paziti le, da tak uporabljen osvežilni robček odložimo na kar najbolj diskreten del krožnika, nikakor pa ga ne porivamo natakarjem v roke ali kaj podobnega ( sama nisem zagovornica takih robčkov, veliko bolj mi je prijeten način umivanja rok z vodo, v zato posebej pripravljenih posodicah ).
Z rokami lahko jemo še vse vrste školjk in rakov. Če so te morske jedi že izluščene iz oklepov in lupin, jih jemo s priborom, torej z vilicami in nožem, drugače se jih lotimo sami s prsti. Za školjke vseh vrst ne potrebujemo posebnega pribora, saj si lahko pomagamo kar s školjčno lupino, ko smo iz prve školjke z vilicami izvlekli meso, si z lupino pridobimo naravne klešče; lahko uporabimo tudi dve školjki. Prazne lupine odlagamo na poseben krožnik, omako lahko zajemamo neposredno s krožnika, na katerem so pripravljene školjke.
Nekaj posebnega je uživanje ostrig, saj je tu malenkostno srebanje, torej rahla zvočna kulisa dovoljena. Ostrigo vzamemo v roke in nanjo lahko, če želite, stisnete limonin sok, lahko jo tudi začinite s poprom ali soljo, ali pa jo pustite tako in jo posrkate iz školjčne lupine. Večinoma so ostrige postrežene že odprte in tudi odluščene. Če se bomo znašli v drugačnem položaju, si bomo pomagali s posebnimi vilicami za ostrige, tako da bomo odstranili meso z ostrige.
Tudi uživanje kaviarja prinaša nekaj posebnosti, ki jih nikakor ne smemo zanemariti. Na svoj krožnik si ga zmeraj naložimo zelo malo. Nikoli si ga ne naložimo tako, kot da bi za zajemanje uporabljali zajemalko. Ponavadi je kaviar postrežen v posebnih skodelah na stolčenem ledu. Lahko si ga naložimo na črn kruh, toast in odgriznemo samo grižljaj, kot prilogo pa lahko uporabimo kar krompir v oblicah, odvisno od okusa. Če je poleg postrežen krompir v oblicah, uporabljamo vilice, pravi pribor za kaviar pa je topi nož in žlica iz biserovine ali roževine.
Pri rakih uporabljamo večinoma roke. Rake vedno najprej prelomimo pri trupu. Rep vzamemo med palca obeh rok in prelomimo rahel oklep, ki prekriva rep, nato potegnemo ven cel rep. Rakove klešče lahko prelomimo z roko in ven posrkamo meso; če so rakove klešče prevelike, uporabimo posebne klešče in s posebnimi vilicami ven potegnemo meso.
Kakšne posebnosti pa nam prinašajo polži? Če jih dobimo postrežene že v hišicah, potrebujemo poseben pribor za polže. S specialnimi kleščami primemo polževo hišico. Z majhnimi vilicami, ki imajo le dva roglja, pa izvlečemo meso. Pri uživanju polžev še opozorilo: tu je izjemoma dovoljeno pomakanje kruha v omako iz zeliščnega masla, ki jo dobimo postreženo poleg polžev. Drugače pa, nikoli ne pozabite, da kruha ni dovoljeno pomakati v juho, ne v omake, skratka nikamor. Polže lahko postrežejo tudi brez hišic v posebnih posodicah; takrat pa uporabimo priloženi pribor.
Za prijetne, manj formalne družabne trenutke, lahko pripravimo tudi fondue. Zanj lahko uporabljamo različne vrste sira ali mesa. Za pripravo in uživanje imamo posebne dolge vilice, s katerimi pomakamo koščke mesa v posodo z oljem, da se popečejo. Ko so prijetno zapečeni, jih pojemo z vilicami in nožem.
Ko pa pripravimo sirov fondue, pomakamo koščke kruha v že naprej raztopljene različne sire.
Vse vrste rib jemo z vilicami in nožem, nekaj razlike je le pri vrsti noža. Ribe, kot so slaniki, vse vrste prekajenih rib, kot so losos, jegulja, jesetri in podobne, jemo z navadnim nožem in vilicami.
Vse druge vrste rib pa jemo s posebnim nožem z drugačno obliko rezila, ki je veliko bolj mehka in z njim ne moremo narediti koščic še nevarnejših, kot bi jih lahko, če bi uporabljali navaden nož. S posebnim nožem meso na nek način oddvojimo od kosti in ga ne režemo.
Nikar ne pozabite, da slastnih piščančjih bedrc že dolgo ni več dovoljeno jesti z rokami, torej kar pogumno v roke vilice in nož.
Drugačna je zgodba pri svinjskih rebercih, za katere velja, da jih lahko še vedno primemo v roke. Tudi pri uživanju žabjih krakov se ni nič spremenilo, še vedno jih obiramo tako, da jih držimo s prsti.
Vir: Poslovni bonton, Astra d.o.o., avtor: B. Košnik
