Samo Lubej; s podjetništvom do finančne svobode
S Samom Lubejem, magistrom ekonomskih znanosti, vodilnim neodvisnim finančnim svetovalcem, podjetnikom in predavateljem, smo se pogovarjali o karieri, povezavi med kariero in financami ter o finančni neodvisnosti.
MD: Kako bi ocenili povezavo med pojmi izobrazba, kariera in finance?
S. Lubej: "Vsekakor so to povezani, pravzaprav soodvisni pojmi. Prepričan sem, da je teoretično poznavanje nekega področja nujno potrebno in je prvi temelj, ki je potreben za uspeh. Izobrazba, diploma na fakulteti, je danes nuja, saj predstavlja vstopnico v poslovno življenje. Vsakemu toplo priporočam, naj konča študij, ne samo zaradi znanja, temveč zato, da se nauči postavljanja prioritet, si pridobi prepotrebno vztrajnost, disciplino ter delovne navade in red, ki mu bodo še kako prav prišle na poslovni poti. Jasno je, da do določenih pozicij in do določenih del ne moreš, če nimaš primerne izobrazbe. Najbolj je to očitno v medicini, farmaciji, na pravnem področju … Finance kasneje pridejo same, kot posledica našega dela. Najpomembnejše razmišljanje mora biti, kaj bomo naredili, da bomo zadovoljili potrebe drugih, rešili njihove težave, oni pa nam bodo za to pripravljeni plačati."
MD: Ali je pregovor: "Uči se, da boš dobil dobro službo!" še vedno aktualen, uporaben?
S. Lubej: "Ta izrek sem tudi sam doma pogosto slišal, a menim, da ne velja več. Moč tega reka bo še naprej bledela in čez čas popolnoma izginila. Dejstvo je, da se s tem perejo mladini možgani in da je rezultat tega frustracija z učenjem in študijem. Kot predavatelj na fakulteti seveda mnogo delam s študenti. Mladim je motiv predvsem diploma namesto pridobljeno znanje, učenje komuniciranja ali spoznavanje potencialnih sodelavcev in partnerjev. Iz svojih izkušenj lahko povem, da so tisti, ki so vse izpite opravljali z 10, bili povečini povsem asocialni tipi, zaprti predvsem vase in v svoje učenje. Danes igrajo obstranske vloge predvsem zato, ker se držijo svojega kalupa. Pa še nekaj. Dobrih in varnih služb ni več. Če želiš v današnji družbi uspeti karierno in finančno, potem nisi v službi. Si podjetnik ali vsaj na individualni pogodbi. Velikokrat se pošalim in koga vprašam: 'Komu pa ti služiš?' Seveda vsi odgovorijo, da sebi, za plačo. Dejansko pa služijo lastniku podjetja."
MD: Bo potrebno spremeniti miselnost in začeti razmišljati bolj podjetniško?
S. Lubej: "Vsekakor. Prej omenjen izrek me je spremljal skozi osnovno in srednjo šolo, pa tudi na začetku 'faksa'. Vpisal sem se na Ekonomsko-poslovno fakulteto in v dveh letih dobil toliko znanja o ekonomiji, da mi je postalo jasno, kje nastaja dodatna vrednost in kje se da konkretno zaslužiti. Proti koncu drugega letnika sem se odločil oz. si premislil. Po srednješolski izobrazbi sem računalniški tehnik, na fakulteto pa sem se vpisal z namenom študirati poslovno informatiko. V tretjem letniku sem vpisal smer podjetništvo, kar me je po svoje, s spremembo razmišljanja, oblikovalo v povsem drugo osebo. Namesto da bi postal strokovnjak iz informatike, sem se usmeril v podjetništvo; ko sem se potepal čez lužo, pa sem spoznal tudi koncept življenja 'kapitalistov'. Srečal sem se z idejo finančne svobode, to pa so bile tudi osnovne smeri, ki so me vodile v smeri osebnostnega in profesionalnega razvoja. Vsekakor bo potrebnega več podjetniškega razmišljanja. Tudi v samih podjetjih je vedno več konkurenčnosti in podjetništva. Podjetniki vedno več razmišljajo v smeri, da poiščejo za neko nalogo nekoga, ki to stvar opravi bolje kot njegovi zaposleni. Tipičen primer takšnega razmišljanja je eno izmed podjetij, ki sem ga ustanovil – Creditexpress (ukvarja se z izterjavo terjatev). Podjetnik se lahko vpraša: 'Ali bodo zaposleni uspešno izterjali moje terjatve ali jih bo bolje izterjal nekdo od zunaj, ki je za to specializiran?'"
MD: Do sedaj ste bili ustanovitelj ali soustanovitelj 7 podjetij, pet od teh ste vsaj nekaj časa tudi vodili kot direktor.V čem je skrivnost vašega uspeha?
S. Lubej: "Dokaj hitro mi je postalo jasno, da je podjetništvo tista pot, kjer se da zaslužiti opaznejše zneske na pošten način in v razumnem času. Da plača ni prava pot, mi je bilo kaj hitro jasno. Nenehno iščem podjetniške ideje in priložnosti. Najprej sem delal kot menedžer za druge, kasneje pa sem tudi sam začel ustanavljati podjetja. Največ sem se ukvarjal s podjetjema Creditexpress in Vzajemci, ki sem ju začel s partnerji razvijati in voditi pravzaprav iz ničle. Potrebno je najti nišo, narediti temeljito raziskavo, ugotoviti, ali obstaja povpraševanje, narediti primerjavo z obstoječimi podjetji in začeti ter vztrajati. V raziskavo trga je bolje vložiti recimo 12.500 evrov in več sto ur časa, kot pa začeti posel in končati z izgubo nekaj 10 tisoč evri. Nikoli ne veš, kako blizu preboja pravzaprav si. Podjetje Creditexpress smo ustanovili leta 2001, do začetka leta 2004 je ustvarjalo izgubo, kasneje pa se je zgodil preboj. Leto 2005 je podjetje končalo kot vodilno na svojem področju (Market Leader) v Sloveniji."
MD: Se splača najprej vlagati v kariero in šele nato poskrbeti za dolgoročno uspešno finančno stanje?
S. Lubej: "Lahko rečem, da brez nekih nujnih faz ne gre. Potrebuješ osnovno znanje, nekaj izkušenj, ko pa začutiš, da si pripravljen in obstaja zanimanje, je potrebno preiti v akcijo. Res je, da na kariero in delo vpliva mnogo faktorjev, na katere včasih ni možno vplivati. Nikoli ne veš, kdaj se pojavi kakšna priložnost. Ko priložnost najdeš, naj bo to zadeva, ki te resnično veseli. Za takšno zadevo se je možno popolnoma angažirati. Potrebno je biti prepričan, da si sposoben zadevo finančno speljati. V Sloveniji je ogromno podjetnikov, ki po tujih merilih sploh niso podjetniki. V tujini velja, da si podjetnik, kadar posel zaženeš, pripelješ in uvedeš menedžerja, ki posel vodi, sam pa ostaneš lastnik. Bistvo je v tem, da se lahko tako odločiš in za eno leto odpotuješ. Ko se vrneš, mora podjetje delovati vsaj tako dobro, če ne bolje, kot takrat, ko si odšel. Takšnih podjetij in podjetnikov v Sloveniji ni veliko. Med podjetništvom in zaposlitvijo pa so še druge razlike. V službi pravzaprav prodajaš samega sebe, svoje delo – znanje in sposobnosti. Včasih na svojih seminarjih provociram in rečem, da se na nek način prostituiraš. Kadar pa nehaš migati, takoj zmanjka prihodkov. Če ti uspe ustvariti delujoče podjetje, ti prinaša dohodke in je tudi samo po sebi nekaj vredno. Ko se čez leta naveličaš in želiš žeti sadove svojega dela, podjetje prodaš in lepo uživaš. Z državno pokojnino bo to težje."
MD: Za marsikoga so pojmi finančna zaščita, varnost in svoboda španska vas. Nam jih lahko predstavite?
S. Lubej: "V tujini je finančna svoboda izredno popularna tema. Na to temo je organiziranih ogromno seminarjev in napisane ogromno literature. Eden izmed najboljših avtorjev je Bodo Schäffer, čigar knjiga Finančna svoboda je bila prevedena tudi v slovenščino. Finančna zaščita je prva stopnja, ki bi si jo moral zagotoviti vsakdo, ko se zaposli. Za zagotavljanje finančne zaščite morajo biti namenjeni prvi prihranki. Velja zlato pravilo, ki se ga držim tudi sam. Ne glede na to, koliko zaslužiš, lahko preživiš z 10% manj, kar nameniš za varčevanje oz. investiranje. Finančna zaščita je zaloga sredstev, ki so naložena likvidno – v denarne sklade, vezana na banki – in so namenjena za krizne čase, recimo izgubo zaposlitve. V bistvu finančna zaščita pomeni sredstva, namenjena pokrivanju tekočih izdatkov, dokler ne najdemo nove službe, oz. drugega vira prihodkov. Pri nekaterih traja to en mesec, pri nekaterih eno leto. Finančno varnost predstavlja dovolj sredstev v naložbah, ki so lahko tudi srednje tvegane ali agresivne (mešani in delniški vzajemni skladi), z donosi katerih, torej s pasivnimi prihodki, lahko financiramo svoje nujne stroške v nedogled. Se pravi, da mora biti na voljo dovolj sredstev, da lahko živimo in poravnavamo svoje tekoče in nujne obveznosti z obrestmi. Finančna svoboda je sicer zelo široka tema. Če povem na kratko, pomeni to, da iz naših naložb (v vzajemne sklade, delnice, nepremičnine …) in njihovih donosov, trajno (torej predvidoma do konca življenja) financiramo življenjski slog, kot si ga želimo. Kaj pomeni življenjski stil, kot si ga želimo? Tu seveda ni meje. Nekdo lahko živi s 625 evri na mesec, nekdo potrebuje 1.250 evrov, nekdo pa 20.000 evrov mesečno. Vsak mora svoj življenjski slog in stroške definirati sam."
MD: Je finančno svobodo možno doseči le s podjetništvom?
S. Lubej: "Finančno svobodo je možno doseči na več načinov. Najmanj verjeten način je loterija, marsikdo pa sredstva podeduje. Do finančne svobode se da priti tudi z rednim mesečnim investiranjem, a je za to potrebno kar nekaj časa, ob tem pa je potrebnega tudi kar nekaj odpovedovanja. Potrebno je znižati mesečne življenjske stroške, zato da se lahko razlika med prihodki in stroški investira. Finančno svobodo je možno doseči v relativno kratkem času. Podjetništvo lahko pri tem zelo pomaga. Sam sem izbral to pot, ki se je obnesla."
MD: Kakšne sposobnosti potrebuje nekdo, ki želi uspeti v podjetništvu?
S. Lubej: "Podjetništvo je predvsem za tiste, ki so nadpovprečno pogumni, pripravljeni nadpovprečno delati in tvegati, so odprti za nove ideje in imajo relativno trdo kožo za razne neugodne zunanje vplive. Zelo pomembno je trženje samega sebe in svojega podjetja ter produktov."
MD: Kako bi predstavili delo (neodvisnega) finančnega svetovalca?
S. Lubej: "O tem se na srečo v Sloveniji vedno več govori. Največji vzrok je popularizacija vzajemnih skladov, ki jih je na trgu že skoraj 200. V praksi se zaradi velike ponudbe pojavlja potreba po nasvetu neodvisnih svetovalcev. Gre za poklic, ki šele prihaja. Ta trg se prav šele odpira. Delo neodvisnega finančnega svetovalca mora biti ločeno od izvedbe naložb, kar pomeni, da mora biti neodvisno finančno svetovanje plačljiva storitev. Svetovalec mora biti vrhunski strokovnjak s tega področja, znati mora poslušati stranko, ugotoviti, kaj si le-ta želi, postaviti mora cilje, analizirati zmožnosti in šele, ko ima celotno sliko, predlagati rešitev. Rezultat te plačljive storitve je naložbeni načrt."
MD: Je ultimativni uspeh res v tem, da delaš to, kar te najbolj veseli?
S. Lubej: "Menim, da je. Spomnim se časov, ko sem hodil v službo in sem moral delati nekaj, kar mi ni bilo všeč predvsem zato, ker sem moral nekako živeti in poravnavati račune. Ko se je zjutraj sprožila ura, je bil to najhujši čas v dnevu. Zares uspeš lahko le v delu, ki ga opravljaš z užitkom. Ko zjutraj ne potrebuješ ure, čeprav spiš le nekaj ur. Drugega načina za ultimativni uspeh ne vidim."
MD: Kaj bi bil vaš najboljši karierni nasvet?
S. Lubej: " Delajte, kar vas veseli, in skušajte s tem reševati probleme drugim. Uspeh skorajda ne mora izostati."
(Rok Huber)
.gif)
