| 

Poslovne priložnosti

Podjetništvo v Sloveniji

Podjetništvo v Sloveniji

05.05.2008 ob 16:32

Slovensko okolje je tradicionalno nenaklonjeno podjetništvu, čeprav je prav podjetništvo gonilo gospodarskega razvoja posamezne države. Stanje podjetništva v Sloveniji, ki ga letno raziskujejo v okviru mednarodne raziskave Global Entrepreneurship Monitor kaže, da se s z njim ukvarja približno 100.000 posameznikov. Preverili smo kakšna je slovenska podjetniška infrastruktura ter kje poiskati pomoč pri razvoju podjetja.

Prvi rezultati mednarodne raziskave podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2006, izvaja jo London Business School, za Slovenijo pa podatke zbira ekipa sodelavcev mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete na čelu s prof. dr. Miroslavom Rebernikom, ki so jih objavili v Londonu, kažejo, da je bilo v Sloveniji za odtenek več podjetništva kot leto prej. Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je največja svetovna raziskava podjetništva, v okviru katere države proučujejo zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij. Slovenija se je raziskavi pridružila leta 2002, v letu 2006 pa je v njej sodelovalo 42 držav, od tega 21 evropskih.

Podjetniška aktivnost
Slovenija se je po zgodnji podjetniški aktivnosti uvrstila na 32. mesto med 42. sodelujočimi državami, po celotni podjetniški aktivnosti, ki zajema nastajajoče, nove in ustaljene podjetnike, pa na 31. mesto. Avtorji raziskave podjetništva v Sloveniji ugotavljajo, da se je leta 2006 okoli 62 tisoč (4,6 odstotka) posameznikov pričelo ukvarjati s podjetništvom ali pa je imelo podjetje manj kot tri leta in pol (tako imenovani TEA indeks, ki kaže, koliko delovno aktivnega prebivalstva je vključeno v zgodnje faze podjetništva), ter nekaj manj kot 60 tisoč (4,4 odstotka) ljudi, ki je imelo svoje podjetje več kot tri leta in pol. Pri tem gre za posameznike, ki se ukvarjajo s podjetništvom, in ne za registrirana podjetja, so v sporočilu za javnost zapisali na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V letu 2006 je bilo tako v Sloveniji skupaj okrog 122 tisoč podjetniško aktivnih posameznikov. Ker so v tej številki tudi nastajajoči podjetniki, od katerih pa marsikateri ne bo zmogel uresničiti svojih podjetniških namenov, je dejanskih podjetnikov na trgu nekaj manj. Glede na ocenjeno stopnjo smrtnosti podjetniških pobud, ocenjujejo, da se je s podjetništvom leta 2006 ukvarjalo dobrih sto tisoč ljudi ali osem odstotkov odraslih prebivalcev.

Prof. dr. Miroslav Rebernik, predstojnik Inštituta za podjetništvo in menedžment malih podjetij ter predstojnik katedre za podjetništvo in ekonomiko podjetja EPF Maribor:
"Po podatkih raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM), je med prebivalstvom občutno več podjetnikov kot podjetnic. Slovenija je v letu 2006 dosegla neslaven rekord in se je po moški prevladi v podjetništvu uvrstila na nič kaj zavidljivo tretje mesto. Največja razlika med moškimi in ženskami je pri nas v starostni skupini od 18 do 24 let - kar 13,8 proti ena v korist moških - zatem se zmanjša na 3,9 proti ena in je najmanj neugodna v starostnem obdobju med 35. in 44. letom, ko je "samo" 1,7 proti ena v korist moških."

Podjetniška kultura
Branko Žunec, direktor in lastnik svetovalnega podjeta BM Consulting, ki je tudi eden soavtorjev knjige Tvegani kapital, meni, da podjetništvo v Sloveniji še nima prave veljave, ker je pri nas prisotno šele 16 let in zato prave tradicije niti ne more imeti. Žunec kot zametke podjetništva omenja obrtnike, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja imeli svoje obrtniške delavnice, ki so kasneje prerasle v uspešna podjetja, predvsem na področju plastike, lesno-predelovalna industrije, nerjavnih kovin… "Prva podjetja, ki so nastala v devetdesetih letih so orala ledino in začela pisati zgodovino podjetništva, ki dobiva vedno večje razsežnosti uspeha," še dodaja Žunec. Jure Bricman, ki je skupaj s soprogo Katjo ustvaril znamko prestižnega porcelana Porcelain Catbriyur pravi, da v drugih državah stvari potekajo malce bolje (ali pa imajo ljudje takšen vtis, kar je že tudi nekaj), na podlagi tega pa ljudje investirajo svoje kapacitete v podjetniške dejavnosti. "V Sloveniji so na papirju stvari videti spodbudne, mislim pa da se še ne razume bistva novih zakonitosti (za katere se sicer javno deklariramo in smo jih sprejeli)," pravi Jure Bricman in dodaja: "Ravno zaradi tega pa nismo kompatibilni z okolji, v katere bi radi prodrli." Po drugi strani pa Bricman omenja spremembe, ki se pri nas niso zgodile tako hitro, kot recimo na Madžarskem, kjer je mlado naivno demokracijo zahod takorekoč zlorabil, sedaj so takorekoč 'razprodani', brez realnih možnosti za dobiček. "Ovire so za pravega podjetnika izziv," meni Bricman. Aleš Štrancar, direktor visokotehnološkega podjetja BIA Separations, podjetja za separacijske tehnologije iz Ljubljane, ki ga je leta 1998 ustanovila skupina mladih raziskovalcev in investitorjev tveganega kapitala Horizonte meni, da je realno stanje na področju podjetništva slabo. "Slovensko gospodarstvo je korporativistično organizirano. Zares neodvisnemu in z določenimi lobiji nepovezanemu podjetniku se je zato v Sloveniji zelo težko prebiti," pravi Štrancar, ki ocenjuje: "Ker so nam prejšnji sistemi oprali možgane, ker ne maramo tveganja in ker nam gre trenutno predobro, podjetništvo pri nas ni vrednota."

Kaj potrebuje podjetnik za uspeh?
Potrebuje produkt ali storitev, za katero je nekdo na trgu pripravljen plačati, sposoben pa mora biti ustvariti podjetje, ki bo znalo te produkte proizvajati, pravi prof. dr. Miroslav Rebernik iz mariborke EPF. Podjetništvo je štiridimenzionalni sistem, podjetnik potrebuje sanje, biti mora sposoben videti v prihodnost in si projecirati bodoče stanje na trgu (Dream), nekaj mora znati narediti (Do), mora si nekaj upati, drzniti (Dare). "V tem kontekstu se pokaže tudi odnos okolja do podjetništva in tveganja. So okolja, ki tveganja in neuspeha ne tolerirajo, kot recimo pri nas v Sloveniji ali v Nemčiji. V drugih okoljih, zlasti v ZDA je drugače, veliko je vredno, če poskusiš, četudi ne uspeš. Marsikje dobiš zaposlitev ali zagonski kapital, če pred tem nekajkrat poskusiš, s tem pridobiš izkušnje. Za razcvet podjetništva je potrebno širše spodbudno družbenopolitično okolje," meni prof. dr. Rebernik. Četrta dimenzija je delegiranje (Delegate), saj podjetnik mora znati delegirati, ko podjetje raste, sam nima vseh veščin, ne more biti dober razvojnik, vodja, kontrolor. V kolikor dela obveznosti ne delegira, ni sposoben sanjati, iskati novih idej in konceptov. Izgubi elementarno dimenzijo, ki mu omogoča uspešnost. "Z delegiranjem in prepuščanjem odgovornosti pa lahko ustvari kreativne posameznike, na katerih temelji prihodnji razvoj podjetja," je prepričan prof. dr. Miroslav Rebernik.

Slovenska podjetniška infrastruktura
Ob ustanovitvi podjetja se marsikateri podjetnik počuti prepuščenega samega sebi, a ima na voljo veliko podpornih institucij, na katere se lahko brez težav obrne. Z nekaj truda in vztajnosti lahko pride do pravih informacij. Na nacionalni ravni je za spodbujanje podjetništva odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo oz. Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, ki deluje pod njegovim okriljem in je odgovoren za promocijo podjetništva in izobraževanja za podjetništvo, za spodbujanje podjetništva mladih na vseh nivojih izobraževanja, za podporo mreži EuroInfo Centrov v Sloveniji ter za spodbujanje podjetništva med posebnimi ciljnimi skupinami. Med institucije podpornega okolja lahko prištejemo še Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije – JAPTI (www.japti.si), ki ponuja vavčerski sistem svetovanja, program razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, program poklicnega uveljavljanja žensk, program podjetniške prenove podeželja ter projekt VEM, pod okriljem katerega lahko bodoči samostojni podjetniki opravijo regostracijo na enem mestu, kar jim olajša ustanavljanje podjetja, Slovenski podjetniški sklad (www.podjetniskisklad.si), ki ponuja različne razpise za investicijske projekte, ne smemo pa pozabiti niti na različne tehnološke parke ter podjetniške in univerzitetne inkubatorje, ki ponujajo različna svetovanja, mentorstva, izobraževanja, pisarniško infrastrukturo, finančne sheme, dostop do različnih informacijskih baz ter strokovno literaturo. Omeniti je potrebno tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (www.gzs.si), ki se jo da zelo dobro uporabiti predvsem pri iskanju informacij ob prodoru na tuje trge ter Obrtno zbornico Slovenije (www.ozs.si). Z namenom spodbujanja rasti malih in srednjih podjetij pa je bil ob pobudi in podpori Združenja mladih poslovnežev YES, uspešnih mladih posameznikov, direktorjev, predsednikov uprav, uspešnih podjetnikov, pravnikov in akademikov, povezanih z namenom, da se spoznajo in pomagajo mlajšim generacijam, da pridejo hitreje do priložnosti, ki jih lahko uresničijo, ustanovljen podjetniški center CEED.

Kratek intervju z Nino Božič, direktorico centra CEED v Sloveniji

M.D.: Kateri so bili glavni razlogi za ustanovitev Centra CEED v Sloveniji? Kdo so pobudniki in ustanovitelji?
N. Božič: "Podjetniški center CEED Slovenija je del mednarodne mreže razvojnih centrov CEED, ki sta jo ustanovila ameriška agencija za mednarodni razvoj USAID in ameriški sklad tveganega kapitala SEAF z namenom, da bi vzpodbudila rast malih in srednjih podjetij v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. Mednarodna mreža CEED ima svoje centre v Bolgariji, Romuniji, Črni gori, Sloveniji in partnerski center v Rusiji. Trenutno so v fazi razvoja tudi CEED centri v drugih državah Jugovzhodne evropske regije. V Sloveniji se center CEED razvija pod okriljem Združenja mladih poslovnežev YES."

M.D.: Kje vidite vaše glavne naloge? Katere programe izvajate?
N. Božič: "Ključna dejavnost podjetniškega centra CEED Slovenija je program praktičnega usposabljanja in mreženja za hitro rastoča mala in srednje velika podjetja. V prvi fazi smo se osredotočili na ciljno skupino perspektivnih mladih podjetnikov, za katere smo oblikovali poseben program CEED Top Class. Program povezuje 25 že uveljavljenih slovenskih podjetnikov in 25 mladih podjetnikov z visokim potencialom rasti. Izbrani mladi podjetniki so vključeni v enoletni program, ki obsega mesečna praktična usposabljanja, individualni mentorski program ter program organiziranega mreženja tako na lokalni kot na mednarodni ravni. CEED Slovenija se sicer zavzema tudi za promocijo podjetništva in podjetniških vrednot v širši družbi in se s tem namenom povezuje z ostalimi organizacijami, ki delujejo na tem področju."

M.D.: Kje se vidite v prihodnosti? Imate pripravljene načrte za naslednja leta?
N. Božič: "Center CEED Slovenija bo v prihodnje kot enega od prepoznavnih programov še naprej razvijal program CEED Top Class, v katerega bo vsako leto vključena nova generacija mladih podjetnikov in okrog katerega se bo skozi čas izgradila ustvarjalna podjetniška skupnost. Poleg že omenjenega programa bomo razvijali program praktičnih podjetniških usposabljanj, ki bo odprt širši podjetniški javnosti, razvijali bomo tudi prilagojene rešitve internih usposabljanj za posamezna podjetja. Naš namen je pripraviti platformo za redna srečevanja in mreženje vseh podjetnih, ki si želijo biti del naše podjetniške skupnosti. Nenazadnje pa bomo še naprej izvajali tudi programe promocije podjetništva.

M.D.: Lahko s CEED sodelujejo le izbrani posamezniki ali so vrata odprta za vse podjetnike?
N. Božič: "Podjetniški center bo vsako leto septembra objavil razpis, na katerega vljudno vabimo vse mlade podjetnike do 35. leta starosti z zanimivimi podjetniškimi idejami in željo, da postanejo mednarodno uspešni podjetniki, da se prijavijo v program CEED Top Class. Na dogodke, ki so namenjeni mreženju, že sedaj vabimo širšo podjetniško in poslovno javnost, v prihodnosti pa bomo razvijali vse več tudi drugih programov, ki bodo namenjeni vsem podjetnikom. Sicer pa so vrata podjetniškega centra široko odprta za vse, ki jih zanima interaktiven pristop v podjetništvu, želijo svojo poslovno pot nadaljevati na tujih trgih in so pripravljeni sooblikovati nove zgodbe o uspehu. Zato vas vabimo, da nas obiščete na www.ceed-slovenia.org oz. nam pišete na info@ceed-slovenia.org.

Seznam tehnoloških parkov ter podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev v Sloveniji

Tehnološki park Ljubljana d.o.o., Teslova ulica 30, 1000 Ljubljana, www.tp-lj.si
Primorski tehnološki park d.o.o., Mednarodni prehod 6, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici, www.ptp.si
Štajerski tehnološki park d.o.o., Pesnica pri Mariboru 20/a, 2211 Pesnica pri Mariboru, www.stp.si
Tehnopolis d.o.o., Kidričeva 25, 3000 Celje, www.tehnopolis.si
Mrežni pomurski podjetniški inkubator d.o.o., Plese 9/a, 9000 Murska Sobota, www.mp-pi.si
Smart inkubator d.o.o., Dimičeva 9, 1000 Ljublajna, www.smart-start.si
Tovarna podjemov , Svetozarevska 6, 2000 Maribor, www.tovarnapodjemov.org
Univerzitetni inkubator primorske d.o.o., Titov trg 4, 6000 Koper, www.uip.si
Ljubljanski univerzitetni inkubator d.o.o., Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, www.lui.uni-lj.si/inkubator.asp
Mrežni podjetniški inkubator savnjske regije , Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, www.mpi-celje.si

Kako financirati projekte?
Obstajajo različne možnosti. Ponavadi se podjetja financirajo z lastnimi sredstvi, s sredstvi staršev in prijateljev ter znancev. Kapital, ki bi ga želeli dobiti preko kakšne poslovne banke je težko zagotoviti, saj banke za podjetja, ki poslujejo relativno kratek čas, še nimajo pravega posluha. Tako morajo mlada podjetja prepričati predvsem različne poslovne angele ali pa se obrniti na sklade tveganega kapitala. Po mnenju Saše Jevtića, direktorja in solastnika visokotehnološkega podjeta Roboti c.s., je pri nas investiranje v visokotehnološka podjetja zelo omejeno in več kot previdno, šele v zadnjem času se na tem zelo važnem elementu za razvoj kvalitetnih in velikih podjetjih (počasi) premika. "Naše iskušnje doma in v tujini so kot noč in dan. Že v samem pristopu k investiranju, kakor tudi samih v pogojih. Ko se bo pri nas ta sektor razvil in podjetniška disciplina izboljšala, lahko pričakujemo konstantno naraščajoče število visokotehnoloških podjetij, med njimi marsikatero uspešno in odmevno tudi v tujini," pojasnjuje Jevtič ter dodaja: "Država (počasi) premika zadeve na tem področju in lahko rečem, da podjetniška klima dobiva nove razsežnosti. Tako je prav, a vseeno bi morali malce pohiteti." Podjetje Roboti c.s. je svoj razvoj financiralo predvsem s prihranki solastnikov ter z začetnim vložkom 30 tisoč evrov in poslovnim prostorom poslovnega angela, ki je prepoznal zanimivo idejo. Od poslovnega angela so kasneje dobili še dodatnih 50 tisoč evrov. 25.038 evrov nepovratnih sredstev, pa jim je uspelo pridobiti prek razpisa Slovenskega podjetniškega sklada, saj so člani Štajerskega tehnološkega parka in mariborskega univerzitetnega inkubatorja Tovarne podjemov. "Da bi pospešili razvoj in začeli tekmo za prvo mesto v varnostni robotiki, bi potrebovali še vsaj dodatnih milijon evrov," pojasnjuje Jevtić.

Saša Jevtić, Roboti c.s.:
"Podjetje Roboti c.s. je svoj razvoj financiralo predvsem s prihranki solastnikov ter z začetnim vložkom poslovnega angela."

Tvegani kapital
Za pomoč pri financiranju podjetniškega projekta, se lahko podjetniki obrnejo tudi na sklade tveganega kapitala, ki s svojo naložbo vstopijo v lastništvo podjetja. Takšen sklad bo pri nas, predvidoma marca letos, zagnala družba Poteza. Sklad tveganega kapitala Poteza Ventures, v katerem bo 40 milijonov evrov, bo v prihodnjih petih letih, po besedah Jana Koblerja iz Poteze, vložil v 12 do 18 obetavnih, mladih rastočih podjetij. "Prva naložba bi se lahko zgodila že v drugem četrtletju tega leta," napoveduje Kobler. Sklad bo v posamezni projekt investiral od 0,4 do 4 milijone evrov, povprečna velikost investicije naj bi znašala 1,5 milijona evrov, zanima pa se predvsem za mlada inovativna podjetja s področja Slovenije, Hrvaške in Srbije, izstop iz lastništva v posameznem podjetju pa v skladu načrtujejo po 4 do 6 letih. Panoge v katere naj bi sklad vlagal so predvsem informacijske tehnologije, telekomunikacije, poslovne storitve, biotehnologija, alternativni energetski viri, medicina in zdravstvo ter mediji. Pričakujejo, da bodo letno investirali v približno 5 podjetij, povprečni čas vstopa v lastništvo pa po besedah Jana Koblerja traja od 3 do 9 mesecev. V tem času se opravi analiza podjetja in panoge, vrednotenje podjetja, tehnološki skrbni pregled, opravijo se vsa pogajanja, naložbeni odbor sklada pa se odloči ali pa tudi zavrne investicijo. Z investicijo skuša sklad povečati vrednost podjetja in mu omogočiti še hitrejši razvoj. A se že na začetku skuša kaj najbolje pripraviti na izhod, ponavadi se lastniški delež proda strateškemu kupcu, podjetje opravi kotacijo na borzi ali pa se lastniški delež proda menedžmentu. "Resnega tveganega kapitala, takega, kjer bi v en projekt vložili več kot 5 milijonov evrov, v Slovenijo ni mogoče pritegniti. To dokazuje naša izkušnja," pripoveduje Aleš Štrancar, direktor podjetja BIA Separations. Drugačnega mnenja je Tomaž Sešek, podpredsednik podjetja Sekvenca, odgovoren za prodajo in marketing. V podjetju Sekvenca so na podlagi tehnologije 3D-vizualizacije razvili algoritem, ki na podlagi slik CT ali MRI posameznega človeškega organa ali dela telesa slike prevede v povsem realen 3D-model organa. Tak model dejanskega organa bolnika je primeren predvsem za načrtovanje 20 odstotkov najbolj zahtevnih operacij na nekem organu. Na podlagi modela kirurg pripravi optimalni načrt operacije (to pa pomeni minimalne reze, hitrejše okrevanje bolnika in tudi za polovico krajši čas trajanja posega). Do sedaj so se o investiranju kapitala pogovarjali z več kot 120 skladi tveganega kapitala, od katerih so bili nekateri za naložbo zelo zainteresirani, a se je ponekod ustavilo predvsem zato, ker je investitor želel investirati preveliko vsoto. Morali so recimo zavrniti investitorja, ki je želel v podjetje vložiti 15 milijonov evrov. Po Seškovih besedah so v zaključnih pogovorih z enim izmed skladov, končni dogovor pričakujejo v kratkem. Podjetje Sekvenca je poznano predvsem po likih slovenskih politikov v oddaji Hri-bar na RTV Slovenija, ki jih vodijo in nadzorujejo imitatorji.

Seznam trenutno aktivnih vlagateljev v podjetniške projekte v Sloveniji

Poteza naložbe, d.d.
Sklad tveganega kapitala Poteza Ventures
Železna cesta 18, 1000 Ljubljana
www.poteza.si
Sivent, družba tveganega kapitala, d.d.
Štefanova ulica 13/a, 1000 Ljubljana
www.sivent.si
Horizonte Venture Management, d.o.o.
Teslova 30, 1000 Ljubljana
www.horizonte.at
KD Holding, d.d.
Celovška 206, 1000 Ljubljana
www.kd-group.si
Smart Inkubator, d.o.o.
Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana
www.smartstart.si
PV invest, d.o.o.
Koroška cesta 62/a, 3320 Velenje
www.pvinvest.si
Prophetes, partnerska družba za financiranje in razvoj, d.d.
Tržaška 132, 1000 Ljubljana
www.prophetes.si
Sklad tveganega kapitala pri NLB, d.d.
Čopova 3/II, 1520 Ljubljana

Navduševanje investitorjev
V tujini, kjer posli potekajo z veliko večjo hitrostjo in je priložnosti ogromno, se morajo podjetniki pri iskanju potencialnih investitorjev lotevati različnih podvigov. Ker lahko v dvigalu poslovne zgradbe nenadoma srečajo potencialnega investitoja imajo ponavadi le 30 do 45 sekund časa, da ga navdušijo s svojo 'zgodbo'. V tujini temu pravijo 'elevator pitch', kar v bistvu pomeni: Kako povzeti vrednost ideje ali posla v času potovanja dvigala. Glavni cilj 'elevator pitcha' je vzbuditi interes in dobiti vizitko s povabilom na sestanek. Priložnosti se velikokrat pojavijo za vogalom, potrebno jih je izkoristiti in navdušiti nagovorjeno osebo ter ji omogočiti, da za idejo (ali podjetje) ogreje tudi druge ustrezne ljudi. Ključni elementi pri 'elevator pitchu' so odkritost, zagnanost in 150 odstotno prepričanje v projekt. Zapomnite si, pomembno je, da je 'elevator pitch' kratek in jedrnat ter ne preveč tehnično usmerjen. Investitorje zanima predvsem tržni segment, kaj je pravzaprav priložnost, kakšen je trg zanjo, kakšna je rešitev, zakaj je priložnost edinstvena, kako nameravate ustvariti vrednost in kako boste ustvarili vrednost za investitorja. Po mnenju Eneja Kuščerja iz podjetja Acies Bio je potrebno biti drugačen, pri 'elevator pitchu' pa sta ključna predvsem začetek, ki mora biti trnek, da te nekdo sploh želi poslušati ter konec, ki mora vabiti, da želi investitor izvedeti še več.

Elevator Pitch – kaj zanima investitorje?
- tržni segment
- priložnost
- kako velik je trg oz. potrebe
- podjetnikova rešitev
- zakaj je rešitev/priložnost edinstvena?
- kako bo podjetnik ustvaril vrednost zase?
- kako bo podjetnik ustvaril vrednost za investitorja?

Osupliva zgodba podjetniškega para
Zakonca Jure in Katja Bricman iz Kotelj na Koroškem sta umetniško-podjetniški par, ki 'buri duhove' v oblikovanju in trženju unikatnega porcelana z blagovno znamko Catbriyur. Prvi dve leti sta Bricmanova porabila samo za to, da sta osvojila potrebno tehnologijo in postopke. V Sloveniji proizvajalca porcelan pred njima ni bilo. Začela sta z nakupom peči in brez pravega znanja. Izvirno, samosvojo tehnologijo sta oblikovala na podlagi učenja iz napak. Ko sta našla še svojo obliko in identiteto, so nastale prve tipične Catbriyurjeve skodelice, sladkornice, vrčki za mleko in drugi kosi. S podjetništvom sta se pravzaprav začela ukvarjati bolj kot ne po naključju. Iskala sta nekaj, kjer bosta lahko videla realne možnosti za uspeh, nekaj kar znata delati, po izobrazbi sta profesorja likovne umetnosti, ter nekaj kjer sta lahko neodvisna. Ustvarila sta blagovno znamko z odličnimi izdelki, okrog znamke pa se pletejo tudi različne zgodbe, celo ta, da iz njunih skodelic čaj pije angleška kraljica. Na blagovno znamko sedaj lahko "lepita" praktično karkoli, ker ima neko vrednost, jo lahko nenazadnje tudi prodata, čeprav to ni njun primarni cilj. "Najin recept vidiva v tem, da sva samosvoja z avtohtono identiteto ter prepričljiva v tem, kar počneva. Meja ni, včasih tudi sama sanjava z odprtimi očmi, seveda pa je to le nekaj, kar hrani dušo. Včasih tako najdeva tudi kakšno pametno idejo, ki jo lahko uporabiva. Takšen način razmišljanja pri naju vseskozi ohranja nek optimizem, ki je bistven za podjetništvo. Lahko se zgodi, da bo nekoč tudi angleška kraljica pila iz najinih skodelic (marsikaj hecnega in nepričakovanega se je že zgodilo na najini poslovni poti) vendar pa to ni najin cilj. Osnovni cilj je povsem banalen - preživeti - in to dobro." Prepričana sta, da je tudi iz Slovenije možno na trg nastopiti globalno in da so, največje omejitve predvsem v glavah ljudi, za katere, pa ljudje niso krivi sami. "Problem je dediščina miselnih vzorcev iz polpretekle zgodovine, ko se je vse skupaj delalo drugače. Še vedno nismo sprejeli bistva zakonitosti tržnega gospodarstva (celotna država), to je lastna odgovornost za svoje poslovne odločitve. Seveda pa mora država ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje imeli občutek, da jim država zagotavlja pravni red, v katerem je možno odpravljati krivice in bodo lahko od svojega dela tudi nekaj imeli," še dodajata zakonca Bricman. Še letos načrtujeta otvoritev svoje prve galerije v tujini, v Parizu.

Lastnosti pravega podjetnika po mnenju Andreja Nabergoja in Erazma Pintarja
Po mnenju Andreja Nabergoja, ustanovitelja in lastnika Skupine Parsek imajo dobri podjetniki izjemno sposobnost improvizacije. "Dobro se znajdejo v vsaki situaciji, niso naučeni. Imajo zelo široko področje znanj in interesov - od sposobnosti vodenja ljudi (ob sebi ima vedno boljše ljudi), do vsaj približnega posluha za pravne in finančne zadeve, tehnologije, razvoj, pogajanja… Torej za zelo širok spekter področij, a na nobenem niso odlični," meni Nabergoj. Erazem Pintar, uspešen podjetnik, televizijski voditelj in kolumnist bi na prvo mesto lastnosti, za katere meni, da lahko ogromno prispevajo k uspešni karieri podjetnika uvrstil karizmo in poslovni šarm. Večina poslov sklepa med ljudmi in ljudje, ki imajo močno karizmo ter poslovni šarm lažje, na pozitiven način, manipulirajo s svojo okolico in uspeh je tu. Pintar karizmo striktno ločuje od poslovnega šarma, saj meni, da je le-ta prirojena ali privzgojena zelo zgodaj. Po Pintarjevem mnanju je poslovni šarm mogoče v precejšni meri izšolati, a ne na tečajih, predavanjih ali seminarjih. To je po njegovem mnenju možno le operativno, ob dobrem učitelju in vzorniku. Na drugo mesto Erazem Pintar uvršča sposobnost opazovanja, ki je lastnost, ki polni osebno bazo ljudi, trenutkov, spoznanj, reakcij... Dober intelekt lahko potem hitro prebira to bazo in anticipacija je tu. Dober poslovni psiholog z zavidljivo zmožnostjo anticipiranja je v bistvu že desetletja predvsem dober opazovalec. Na tretje mesto Pintar uvršča pozitiven cinizem. Čeprav se spet sliši kontroverzno, a verjame v njegov obstoj ter v to, da je to ena najpomembnejših lastnosti vsestransko uspešnih ljudi. S tem Erazem Pintar misli na lastnost, da smo sposobni vsak trenutek svojega življenja, skočiti en meter vstran, od tam pogledati na svoje življenje in se pošteno nasmejati. Ne sveta, ne ljudi okrog sebe, še najmanj pa samih sebe ne smemo nikoli jemati tako prekleto resno kot to počne večina.

Kratka razlaga pojmov
Poslovni angeli - (zasebni vlagatelji) nastopajo brez posrednika in vlagajo denar neposredno v podjetje. Pogosto so organizirani v klube in združenja, katerih osnovni namen je izmenjava informacij o ponudbi in povpraševanju po lastniškem kapitalu. Velikokrat želijo ostati anonimni.
Tvegani kapital - Od običajnega dolžniškega financiranja se tvegani kapital razlikuje v treh osnovnih značilnostih: tvegani kapitalist postane z vlaganjem solastnik podjetja, aktivno sodeluje pri poslovanju podjetja, sredstva so vložena v podjetje kot dolgoročna investicija (obicajno 5-7 let), z namenom realizacije kapitalskega dobička.
Vir: www.smartstart.si

(Rok Huber)

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Ponedeljek
od 18 do 27 °C

Torek
od 18 do 28 °C

Sreda
od 17 do 29 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat