| 

Aktualno

Pregled borznega dogajanja v letu 2008 in pogled v leto 2009

Pregled borznega dogajanja v letu 2008 in pogled v leto 2009

08.01.2009 ob 22:05

Nedvomno je bilo leto 2008 najbolj turbolentno v zgodovini borz. Tudi panike, kakršni smo bili priča, ne pomnijo niti najstarejši borzniki. Sesutje nepremičninskega trga v ZDA je pokazalo, da se mora pok na trgu nepremičnin vedno vzeti resno. Nelikvidnostna kriza se je sedaj v celoti prelila v realno gospodarstvo, banke pa si med seboj še vedno ne posojajo denarja, kar kaže na nadaljnje slabšanje razmer po svetu, poleg tega pa usiha tudi svetovna potrošnja.

Kolaps nepremičninskega in s tem kreditnega trga v ZDA, se je nedvomno že zapisal v zgodovino, kot eden najresnejših gospodarskih preobratov in bo kot kaže še kar precej časa ostal na naslovnicah. Po prvem likvidnostnem krču avgusta leta 2007, se je ameriška hišica iz kart začela hitro podirati. Kaj kmalu so se v težavah znašle največje banke po celem svetu in brez reševanja centralnih bank, bi že v začetku leta verjetno bili priča popolnemu kolapsu finančnih sistemov po celem svetu. Kljub pomoči in naporom centralnih bank pri reševanju krize pa so le-te sedaj skoraj nemočne, saj jim je zmanjkalo večino manevrskega prostora. ZDA so namreč pred kratkim obrestno mero znižale praktično na 0 %. Tudi v Evropi pričakujemo nadaljnja nižanja, na Japonskem pa so obrestno mero iz dolgoletnega 0,5 % znižali na 0,1 %.

Ko je večina menila, da je najhuje že za nami, pa so po propadanju bank na vrsto prišle še države. Prva žrtev je bila Islandija, spisek držav v resnih težavah pa se žal tukaj ne zaključi. Zadnji nekoliko bolj resni signal o proračunski nelikvidnosti se je pokazal v Angliji. Država je članica “družine” G7, torej članica sedmih najmočnejših gospodarskih držav na svetu. Če pride do kolapsa v tej državi, se trenutno ne ve, kdo ji lahko pomaga tako, kot je Mednarodni denarni sklad pomagal Islandiji. Da so razmere slabe, kaže tudi vrednost angleške valute, ki je izgubila približno 25 % vrednosti. Proračunske težave in nesolventnost držav bo verjetno v letu 2009 predstavljala največjo grožnjo svetovnemu gospodarstvu. Če pride do kolapsa katere izmed večjih držav (G7), bo to pripeljalo do protekcionizma, le-ta pa je bil glavni krivec za gospodarsko depresijo, ki se ji v takšnih razmerah ne bomo mogli izogniti.

Resne razpoke in težave so se pokazale tudi v Evropski uniji. Države ena za drugo zahajajo v recesijo, banke so propadale in verjetno še bodo propadale v letu 2009. EU z ukrepi sledi ZDA in Angliji, kljub temu pa le-ti še niso pokazali kakšnih resnejših pozitivnih premikov v gospodarstvu. Res je, brez pomoči bi bilo stanje skoraj gotovo precej hujše. Tudi v Sloveniji se je pokazal pomen recesije držav, kamor izvažamo in zadnja napoved za našo državo kaže, da bo gospodarska rast v naslednjem obdobju blizu ničle.

Tista večinoma najhujša oblika recesije pa očitno šele prihaja. Govorim namreč o odpuščanju zaposlenih, nezmožnosti odplačevanja kreditov tako fizičnih kot pravnih oseb in zaprtja celotnih podjetij. V začetku leta je kazalo, da bo na udaru pretežno finančni sektor in seveda gradbena dejavnost. Ko pa kreditni krč ni in ni želel popustiti in se je kriza začela prelivati v realno gospodarstvo pa se je vse skupaj precej zaostrilo. Najprej je seveda prišla na vrsto industrija, kjer so kupci izdelke večinoma kupovali na kredit. Da je avtomobilska industrija v pičlih nekaj mesecih dobesedno propadla, si ni predstavljal nihče. Brez pomoči iz proračuna ZDA, bi danes Američani popolnoma ostali brez lastne avtomobilske industrije. Kljub pomoči pa je denarja za preživetje samo do marca. Stanje v EU pa ni kaj prida boljše. Tudi tukaj je po zadnjih podatkih prodaja avtomobilov v zadnjem obdobju padla za dobrih 40 %. Ne bom preveč govoril o tem, koliko zaposlenih se zaradi tega lahko znajde na cesti, kar je lahko precej hujše, je posledica stečaja tako velikih podjetij in t.i boomerang efekt. Prvič je seveda močno povečanje brezposelnosti, s tem večji pritisk na proračun oz. socialne transferje, poleg tega pa brezposelni niso v stanju odplačevati kredite, kaj šele nadomestiti svojo oz. na splošno povečevati potrošnjo. Drugi velik problem stečaja takšnih podjetij pa so njihove neporavnane obveznosti do bank. S stečajem bi namreč še bolj »potopili« bančni sektor, ki bi zaradi tega denar še težje posojal naprej. Krog se tako skleni in slej ko prej začne propadati naslednji sektor, pride do novih odpuščanj, itd…

Druga zgodba, ki je dobesedno presenetila cel svet pa je trg surovin. Vrednost nafte je v zadnjih dveh letih pokazala, da jo je nemogoče krotiti, še težje pa je karkoli o njej napovedovati. Vsi vzorci in vsa logika se je podrla že, ko je cena nafte prestopila prag 120 USD za sod. Res je, da se je potrošnja po svetu hitro povečevala, vendar še zdaleč ne tako hitro in močno, kot je “norela” cena. Stanje je bilo torej nerealno, kar smo vedeli vsi. Kljub vsemu pa je padec vrednosti prinesel novo presenečenje. Po zadnjih podatkih, se je svetovna poraba nafte kljub vsemu povečala. Poleg tega je tukaj zima, cena pa še kar pada. Tudi OPEC (države izvoznice nafte), se na vso moč ceno trudi zvišati s tem, da niža kvote načrpane nafte.

Tudi zlato je prvič v zgodovini pokazalo, da očitno le ni tako dobro pribežališče pred inflacijo in upadanjem vrednosti valut, kot je včasih bilo. Cena je sicer preskočila mejo 1.000 USD za unčo, vendar se je kaj kmalu spet znašla pod 800 USD. Močna volatilnost na trgu zlata ostaja še danes in bo kot kaže ostala tudi v prihodnosti.

Naša borza je tokrat sledila svetovnemu trendu. Da so bile delnice na slovenski borzi močno precenjene je verjetno vedel vsak, saj so opozorila na to prihajala od povsod. Na to je opozarjala še celo televizijska hiša Bloomberg, ki je v nekem prispevku poročala o tem, da ima Slovenija najbolj precenjene delnice na svetu. Da je nastal problem tudi v slovenskem gospodarstvu ni potrebno posebej omenjati. Kot kaže se še najbolj zapleta tistim, ki so se leta skrivali v poštnih nabiralnikih, izstopili pa so očitno izza njih v najbolj neugodnem času.

Balkanski trgi, čeprav spet izredno perspektivni in praktično pod ceno, ostajajo pozabljeni in poteptani. Pretiran optimizem se sedaj kaže v pretiranem pesimizmu. Likvidnost na teh trgih ostaja izredno nizka in nič ne kaže na izboljšanje v kratkem času. Tudi države na tem področju, so se znašle na spisku držav v težavah. Verjetno je v največjih težavah sedaj Hrvaška, ki je praktično že dobila pomoč Mednarodnega denarnega sklada, kar pomeni, da se je državni proračun znašel pod vodo.

Kaj torej pričakovati v letu 2009?

Kot sem že omenil, bo največjo pozornost potrebno nameniti novicam o težavah samih držav in njihovih proračunov. Mednarodni denarni sklad je sposoben pomagati manjšim državam, v kolikor pa zaide v težave večja država, pa izhoda verjetno brez novega navala panike na borzah ne bo. Dejavnik, ki bo borze spet obarval zeleno in ki ga vsi nestrpno pričakujemo, pa je potrošnja. Ko se bo le-ta začela popravljati, bodo gospodarstva in borze spet v sedlu. Upam, da se je večina ljudi naučila, kaj pomeni trošiti preko svojih zmožnosti in kaj je rezultat, če populacija najema kredite vsepovsod in za vsako še tako neumno stvar. Vse je namreč potrebno slej ko prej odplačati. Gospodarstvo se bo žal še naprej “čistilo” in slaba podjetja bodo propadala. Upajmo samo, da se bo bančni sektor stabiliziral, saj je to prva faza, ki je potrebna za okrevanje ostalega gospodarstva.

Z naslednjim člankom bomo lahko v leto 2009 pogledali bolj podrobno, saj bo na dan prišlo še nekaj zelo pomembnih novic oz. podatkov za letošnji december. Za borznike se namreč leto zaključi dober mesec kasneje oz. po objavi vseh podatkov. Poleg tega se bomo Evropejci takoj po novem letu verjetno nadejali še znižanja obrestne mere. Upajmo, da nam bosta Božiček in Dedek Mraz prinesla kaj vzpodbudnega za začetek novega leta, predvsem pa, da darila v preteklosti nista slučajno kupovala na kredit. Vsem želimo lepe praznike in obilico veselja ter sreče v novem letu.

Povzeto po: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., vir: http://www.donos.net

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sreda
od 9 do 24 °C

Četrtek
od 8 do 24 °C

Petek
od 7 do 22 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat