| 

Postal sem podjetnik

Pristopi za snovanje menedžerskih timov

Pristopi za snovanje menedžerskih timov

Podjetje oziroma katerokoli delovno organizacijo lahko vodi en sam menedžer ali pa skupina več menedžerjev oziroma t.i. menedžerski tim. Kadar govorimo o monopolnem vodstvu, torej vodstvu enega samega menedžerja, so nekatere odločitve in izbire, vsaj na videz, lažje, saj so enopolne in odvisne od volje, želje, interesa enega samega človek na vrhu piramide. Ko pa družbo vodi tim menedžerjev lahko prihaja do različnih mnenj, navzkrižnih osebnih interesov in končno celo do generalnih nasprotij. Vendar profesionalen in učinkovit menedžerski tim mora vse te zapreke uspešno preskočiti, če želi družbo popeljati proti vrhu, proti uspehu.

V nadaljevanju opisujemo nekatere pristope za snovanje menedžerskih timov, ki zmorejo odločati ob nasprotjih, vendar brez sporov.

Menedžerski tim naj bo heterogen, v njem naj bodo zastopane razne starosti, oba spola, različne stroke in izkušnje v različnih panogah. Če so na sestankih menedžmenta vsi člani videti enaki in govorijo enako, potem je zelo verjetno, da bodo podobno tudi razmišljali.

Menedžerski tim naj se sestajaj redno in pogosto. Če se člani tima ne poznajo dovolj dobro, ne poznajo tudi stališč drugih in težko razpravljajo med seboj. Pogosto medsebojno delovanje gradi medsebojno zaupanje in znanstvo, ki sta pogoja za izražanje nesoglasja.

Člani tima naj privzemajo drugačne vloge od tistih, ki so pogojene z njihovim rednim delom – s proizvodi, geografskimi področji, strokovnim področjem. Privzemajo naj vloge hudičevih advokatov, vznesenih vizionarjev in zagrizenih praktikov, le tako lahko pretehtajo vse vidike obravnavane zadeve.

Člani tima naj privzemajo različne miselne naravnanosti, postavijo naj se v položaj konkurentov, igrajo nat t.i. vojne igre. Vse to zbuja zanimanje, pritegne člane menedžerskega tima in vzbuja v njih zavzetost za urejanje zadev in odločanje.

Nasprotja kaže dejavno obvladovati in preprečevati, da bi se tim prehitro ali preveč zlahka uskladil. Brezvoljnost kaže zgodaj odkrivati, kajti medla nasprotja še niso sporazum. Rado se zgodi, da se za navideznim soglasjem skriva le brezbrižnost.

Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor, 2004

sorodni članki