Poletje tudi v znamenju dopinških afer
Poleg vročih sončnih dni, morskih, gorskih in drugih dopustniških užitkov so to poletje zaznamovale tudi številne dopinške afere naših ter tujih vrhunskih športnikov, pri katerih se je izkazalo (ali pa se domneva), da so svoje vrhunske rezultate gradili tudi s prepovedanimi pomagali oziroma substancami.
Najprej je izbruhnila afera z jemanjem nedovoljenih poživil na legendarni kolesarski dirki Tour de France, zaradi česar je dirko predčasno moral zaključiti tudi eden od favoritov Kazahstanec Vinokurov, le nekaj dni zatem pa je tour ostal tudi brez dotedanjega nosilca rumene majice Danca Rasmussena. Temu je nadaljnje tekmovanje preprečilo kar lastno kolesarsko moštvo, saj naj bi mu Rasmussen dajal lažne podatke o začasnem bivališču oziroma trenutnem bivanju, s čimer je Danec želel preprečiti morebitno dopinško kontrolo od Svetovne kolesarske zveze.
Ko se afera o dopingu na touru še ni polegla, je slovenska športna javnost doživela pravcati šok. Najboljši slovenski atletinji zadnjih let Jolandi Čeplak, nosilki brona z OI v Atenah in dvoranski svetovni rekorderki na 800 metrov, so 18. junija v Monaku nenapovedano odvzeli vzorec. Tako A- kot B-test sta bila pozitivna na eritropoetin. Čeplakovo je teden pozneje Mednarodna atletska zveza začasno suspendirala s športnih tekmovanj.
Piko na i je dodal še nov kolesarski škandal, tokrat v slovenskem kolesarstvu. Tomaž Nose, zmagovalec zadnjih dveh dirk po Sloveniji, je Kolesarska zveza Slovenije suspendirala za 20 mesecev, ker je na lanski dirki jemal testoviron, ki so mu ga zdravniki predpisali zaradi osteoporoze. Čeprav je za to dobil zdravniško dovoljenje Olimpijskega komiteja Slovenije, pa naj na Mednarodni kolesarski zvezi tega dovoljenja sploh ne bi nikoli izdali, saj gre za eno najstrožje prepovedanih substanc za uporabo v profesionalnem športu.
