Od ideje do profita
»Imam poslovno idejo! Kako naj ugotovim, ali zanjo obstaja poslovna priložnost? Če slednja obstaja, kje dobim znanje in denar, da jo uresničim? Mi bo kdo le svetoval ali tudi konkretno pomagal?«
V celotnem procesu od zasnove podjetja do njegovega delovanja je danes še najtežji del imeti pravo poslovno idejo. Seveda bi bilo zmotno misliti, da je »prava« ideja tudi ključ do uspeha, če je ne pospremimo z veliko mero osebne angažiranosti oz. vztrajnosti. Kdor danes razlaga, da so znanje ali sredstva ovira, zaradi katere ne more ustanoviti podjetja, ta si v resnici podjetja ne želi in meče vam, ki vam razlaga, ali sebi, pesek v oči. Edina ovira na poti do samozaposlenosti in lastništva je lastnost, ki se izraža v preprostem stavku: »Ne da se mi!« Vsakdo, ki razmišlja o realizaciji poslovne ideje, ki želi izkoristiti poslovno priložnost, ustanoviti podjetje, pridobiti znanje in informacije, ki jih pri tem potrebuje, ali finančno podporo za svoje novo nastalo podjetje ali projekt, se lahko obrne na eno izmed posebnih lokalnih institucij, katerih poslanstvo je informiranje, svetovanje, usposabljanje, raziskovanje trga, tehnična in finančna podpora, ustanavljanje – registracija podjetja ipd. Vse podporne institucije (z nekaj izjemami privatnih iniciativ) delujejo pod okvirom Strategije razvoja malega gospodarstva (SRMG) Ministrstva RS za gospodarstvo in so zato za podjetne novince – v imenu razvoja – več ali manj brezplačne.
Kdo je na vrhu piramide pomoči?
V okviru Ministrstva za gospodarstvo oz. natančneje oddelka za malo gospodarstvo deluje Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). JAPTI koordinira mrežo 40 lokalnih podjetniških centrov Slovenije (LPC), na katere se lahko posla željni posameznik obrne po brezplačne informacije in nasvete o ustanovitvi, zagonu ter financiranju podjetja. Nekateri izmed centrov zagotavljajo z občinskimi viri tudi manjše oblike finančne pomoči. Eden izmed ključnih projektov JAPTI je program vavčerskega svetovanja, v okviru katerega lahko brezposelne osebe pridobijo 100% subvencionirano svetovanje in usposabljanje (za koriščenje te ugodnosti se obrnite na svetovalca za samozaposlitev na svoj Zavod za zaposlovanje), že obstoječa podjetja pa do 50%. V okviru LPC-jev deluje tudi sistem e-VEM, v katerega je povezanih 29 točk oz. lokalnih centrov, ki ponujajo celovito informacijsko podporo prihodnjemu samostojnemu podjetniku posamezniku in možnost »on line« pridobitve statusa s.p. Za nekoliko zrelejše podjetnike, ki si želijo prodreti tudi na evropske trge, je JAPTI vzpostavil tri poslovno-informacijske enote: Euro Info Centri (KP, LJ, MB), v katerih je moč dobiti informacije o vstopu na trge Evropske unije in o prilagajanju tamkajšnjim razmeram.
JAPTI
Portal www.japti.si ima bogat nabor informacij. Poiščite lokalne podjetniške centre v svoji regiji in poglejte, kaj vam ponujajo. Poiščite tudi Euro Info Center. Ne spreglejte vavčerskega svetovanja.
Evem
Portal http://evem.gov.si ponuja koristne informacije za pridobitev statusa s.p.
Občina
Poiščite portal svoje občine in preverite, ali je objavila kakšen razpis za podporo podjetništvu.
Kam po še več pomoči?
Ustanovitev podjetja, predvsem pa njegovo uspešno delovanje in rast, ni enostavna naloga. Že dovolj zgovorno je dejstvo, da v svojih prvih petih letih delovanja propade 9 od 10 podjetij. Zatorej se je pametno razgledati po trgu, zbrati koristne informacije, se dodatno izobraziti, nato pa poiskati podporno institucijo, ki nam je pripravljena podati roko in nas v celoti ali delno voditi skozi proces. Najbogatejšo, skoraj celovito pomoč nadobudnemu podjetniku ponujajo tehnološki parki (TP), takoj za njimi podjetniški inkubatorji, ki delujejo bodisi samostojno bodisi v okviru TP. Trenutno imamo v Sloveniji tri tehnološke parke (TP Ljubljana, Primorski TP in Štajerski TP), medtem ko je število inkubatorjev – po besedah Jake Vadnjala iz JAPTI – relativno neznano, saj obstaja poleg javnih tudi kar nekaj zasebnih iniciativ samooklicanih inkubatorjev. Koga bo lahko v prihodnje krasil status inkubatorja in kdo bo posledično najverjetneje tudi prejemal državno financiranje, bo uredil Zakon o podpornem okolju za podjetništvo.
Tehnološki parki (TP)
Tehnološki parki so namenjeni generiranju tehnoloških podjetij. Fizični ali pravni osebi, ki želi razviti novo tehnologijo, izdelek ali storitev, zagotavljajo ustrezno infrastrukturo (poslovni prostor, primerno lokacijo) ter strokovno pomoč v vseh fazah razvoja podjetja (snovanje, začetek delovanja in zorenje) tako na tržnem, finančnem kot tudi tehnološkem področju. V redno članstvo TP se lahko vključi le gospodarska družba ali posameznik s statusom samostojnega podjetnika. V kolikor nekdo tega pogoja ne izpolnjuje, mu TP v fazi snovanja podjetja nudi brezplačno pomoč tako pri pripravi in preverjanju poslovnega načrta kot tudi pri iskanju kooperantov, iskanju ustanovitvenega kapitala, oblikovanju družbeniške pogodbe ter ostalih aktov družbe ipd. Z rednim članstvom v TP pridobi podjetje časovno omejeno brezplačno strokovno pomoč in subvencionirano okolje (4 do 5 let). To pomeni, da lahko podjetje pričakuje v prvi fazi, ki ji rečemo »začetek delovanja« in traja od 1 do 2 leti, pomoč pri izobraževanju, upravnem postopku registracije, zagotavljanju infrastrukture (med drugim tudi vključitev v inkubacijski center), pri promociji, zaščiti industrijske lastnine itd. Ko preide podjetje v fazo zorenja, ki traja od dveh do treh let, mu redno članstvo prinaša tudi brezplačno pomoč pri iskanju strokovnega kadra, vodenju, oblikovanju strategije razvoja, prodoru na tuje trge itd. Redno članstvo je odvisno od mnenja komisije (prouči vsebino in primernost poslovnega načrta) in Skupščine tehnološkega parka, ki v končni fazi da soglasje ali zavrnitev o vključitvi nove organizacijske enote v TP. Vključitev enote v TP pomeni, da podjetje pridobi poslovni prostor znotraj parka, zaradi česar je mogoče razviti sinergijo med vsemi vključenimi podjetji. Podjetja iz istega parka si nudijo medsebojno pomoč (podjetja z daljšim stažem zagotavljajo mentorstvo mlajšim družbam), s čimer razvijajo poleg svojega znanja tudi čut za pripadnost.
TP Ljubljana
V Tehnološki park Ljubljana se lahko vključijo vse tiste poslovne pobude (projekt, novo podjetje, staro podjetje), ki izpolnjujejo kriterije tehnološkega podjetništva in pri katerih bo opravljeno temeljno poslanstvo TP, to je osvojitev nove tehnologije ali prenos novega izdelka oz. storitve na trg v najkrajšem času, po preverjenih postopkih in z optimalnim vlaganjem sredstev. Lahko bi rekli tudi pobude z: visokim potencialom, vplivom na družbo, visoko dodano vrednostjo in željo po rasti.
Pogoji za pridobitev rednega članstva v TP Ljubljana:
- status gospodarske družbe ali s.p.;
- opravljanje dejavnosti, ki uporablja tehnološko zahtevnejšo in napredno tehnologijo z željo po rasti (če že ne napredno tehnologijo, pa vsaj visoko potencialno);
- predložitev poslovnega načrta in predstavitev.
Redno članstvo je brezplačno; tudi pomoč pri izpolnitvi navedenih pogojev je brezplačna.
URL: www.tp-lj.si.
Finančni viri
Izključno samo finančno podporo (subvencije, kredite, garancije, tvegani kapital ipd.) ponujajo nekateri finančni viri, primernejši od bančnih posojil, med katerimi velja omeniti (poleg tistih, ki smo jih že omenili) naslednje:
Slovenski podjetniški sklad - www.podjetniskisklad.si
Nekateri so mnenja, da bi moral podjetnik, ko potrebuje naložbeni denar, najprej pomisliti ravno na Slovenski podjetniški sklad. Ugodnosti, ki si jih lahko podjetnik od Slovenskega podjetniškega sklada obeta, so nižje obrestne mere za kredite, ugodnejši pogoji odobritve kreditov (nižji stroški, daljša ročnost, moratorij ipd.), garancije za investicijske kredite, najete pri poslovnih bankah v Sloveniji, in subvencije (nepovratna sredstva). Omenjene finančne produkte je moč pridobiti s sodelovanjem na razpisih, na katera se lahko prijavijo mala in srednje velika podjetja (MSP) v vseh ciklih razvoja (nastajajoča, nova, rastoča in zrela).
Regionalne garancijske sheme
Tudi Regionalne garancijske sheme zagotavljajo finančne vire za razvoj MSP, vendar delujejo v primerjavi s Slovenskim podjetniškim skladom ožje oz. regionalno. Danes imamo takšne sheme v desetih regijah, natančneje na Dolenjskem, v Prekmurju, Posavju, Južni Primorski, Severni Primorski, Gorenjski, Koroški, Zasavju, Podravju in Osrednji Sloveniji. Garancijske sheme ponujajo podjetjem garancije, s katerimi podjetja zavarujejo do 50 odstotkov vrednosti bančnega posojila.
Skladi tveganega kapitala
Takšni skladi vlagajo v podjetja z visokim potencialom rasti, nato pa čez nekaj let prodajo lastniški kapital nekomu drugemu, po možnosti za nekajkrat višji znesek. Na Zahodu je to priljubljena oblika financiranja, pri nas pa je takšnih skladov bolj malo. Med njimi velja omeniti: Alpe Adria Venture Fond, Aktiva Ventures, Prophetes (usmerjeni so predvsem v inovacijske projekte, ki so še v razvojni fazi, katerim bi zagotovili tako kapital kot znanje), Kmečka družba, Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke in Horizonte Venture Management. Dobri skladi podjetjem, v katera vlagajo, zagotavljajo tudi stalno strokovno podporo pri poslovanju. V podjetja pogosto »pripeljejo« vsaj še toliko denarja od drugih vlagateljev (posameznikov, ustanov), kot ga sama vložijo.
Klub poslovnih angelov
Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in izkušnjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju še dodatno pomagati pri vsakodnevnih odločitvah. V klubu je trenutno 26 poslovnih angelov. Kam so pripravljeni investirati svoj denar, si lahko preberete na portalu JAPTI (www.japti.si).
Razpisna sredstva ministrstev
Ministrstva razpisujejo namenska sredstva, ki jih je potrebno vložiti v vnaprej predpisane projekte. Predvsem se splača slediti razpisom Ministrstva za gospodarstvo, šolstvo in delo. Podjetnikom iz manj razvitih regij svetujemo, da se obrnejo tudi na Agencijo Republike Slovenije za regionalni razvoj ali Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Intervju z mag. Iztokom Lesjakom, direktorjem Tehnološkega parka Ljubljana:
»ŽELIM SI, DA BI BILO VEČ DRZNIH«
M.D.: V Sloveniji imamo 3 tehnološke parke: Primorski tehnološki park, Tehnološki park Ljubljana in Štajerski tehnološki park. Ali menite, da bi jih bilo smiselno razviti tudi v drugih regijah?
I. Lesjak: »Uravnotežen razvoj ni nujno smiseln. Za tehnološke parke je značilno, da se nahajajo ob univerzitetnih središčih oziroma ob multinacionalkah zaradi vira znanja in nesmiselno bi jih bilo drobiti ali umeščati v ruralna območja. Vendarle se v Sloveniji dogaja, da hoče vsak ustanoviti svoje. Kaj naj bi počeli s tehnološkim parkom na Kozjanskem, če tam ni ljudi? Tudi Vrhnika, Logatec in Domžale si na primer želijo svoj podjetniški inkubator. Če so to samostojne institucije, je nesmiselno, saj jih je potrebno mrežno povezati. Za celotno Slovenijo bi bilo za pokritje vseh potreb pomoči za predinkubacijo in inkubacijo dovolj že 50 ljudi. Vse ostalo je razmetavanje denarja in energije oziroma neoptimalna raba. To je tudi eden od razlogov, zakaj bo naš tehnološki park predal izvajanje aktivnosti predinkubacijski dobi Ljubljanskemu univerzitetnemu inkubatorju. Ta faza nam zaradi specifičnosti vzame preveč časa in denarja, na račun česar trpijo drugi programi. Nov podjetniški inkubator z našo pomočjo nastaja v Novem mestu, na področju, kjer to podporno okolje sploh še ni razvito.«
M.D.: Kakšna pa je razvojna pot od inkubatorja do tehnološkega parka?
I. Lesjak: »Prva stopnja oz. 'najmilejša' oblika inkubatorja je ena oseba z znanjem. Inkubator preide v naslednjo stopnjo, ko se temu človeku doda tudi prostor oz. pisarno. V tretjo stopnjo preide ob vzpostaviti predinkubatorja, v katerem se srečujejo ljudje in viharijo z idejami. Četrta faza je dodatek 400 m2 prostorov za nova podjetja, 5. faza je dodatek od 3 do 5.000 m2, ki jih inkubator oddaja inkubirancem, 6. faza pa je končno ureditev cone oz. tehnološkega parka.«
M.D.: Zanimivo! Ali se oblike pomoči med tehnološki parki razlikujejo?
I. Lesjak: »Oblike pomoči so med tehnološkimi parki enake, se pa le-ti med seboj razlikujejo po večinski ciljni publiki oziroma po tehnološkem nivoju vključevanih podjetij od visoke, srednje do nizke. Višji nivo tehnologije je tudi eden izmed pristopnih pogojev v posamezni tehnološki park. Vsak tehnološki park zase najbolje ve, kaj je za regijo, v kateri deluje, visoko oz. primerno tehnološko. Medtem ko lahko rečemo, da je za Ljubljano primerna nano tehnologija, pa je za ruralne predele visoka oz. primerna tehnologija že vzdrževanje IT sistemov.«
M.D.: Koliko podjetij oz. enot letno zaprosi za redno članstvo v Tehnološkem parku Ljubljana in koliko je sprejetih?
I. Lesjak: »Letno pri nas obravnavamo povprečno 25 pobudnikov, s katerimi opravimo od 2 do 3 pogovore. Od teh jih poslovni načrt odda približno 8. Na koncu selekcije je od osmih predloženih načrtov v park vključenih od 6 do 7 novih enot.«
M.D.: Ali je potemtakem interes posameznikov in podjetij za vključitev v TP po vašem mnenju dovolj velik?
I. Lesjak: »Lahko bi jih bilo več. Za naselitev nove lokacije na Brdu bomo še enkrat izdali poziv za naselitev. Med prijavljenimi bomo izbrali le najbolj potencialne. Vlagati moramo danes, da bodo leta 2008, ko bomo končali z gradbenimi deli novih prostorov, zadeve že dobro utečene.«
M.D.: Vsa pomoč, ki jo podjetje od vas prejme, je brezplačna. Tudi okolje je subvencionirano. Ali je subvencionirano v celoti ali le delno? In ali so na voljo tudi kakšni posebni skladi za financiranje poslovanja?
I. Lesjak: »Da, pomoč je brezplačna, subvencioniranje pa je delno. Ena oblika pomoči je dodelitev nepovratnih sredstev v višini od 4.000 do 24.000 EUR letno, odvisno od potenciala podjetja. Če je podjetje z višjim tržnim potencialom in če so potrebe novega podjetja po finančnih sredstvih večje, potem mu jih z garantnim zaledjem, znanjem in poznavanjem razmer pomagamo pridobiti. Pomagamo mu tudi k internacionalizaciji oz. pri pridobivanju partnerjev iz tujine. Če si nekdo želi poslovati na primer s Portugalsko, potem pokličemo tehnološki park v tej državi in se dogovorimo za sodelovanje.«
M.D.: Kaj bi svetovali tistim, ki si želijo svojo kariero začeti v vašemu TP?
I. Lesjak: »Nekaj pa res! Nikar naj se ne lotevajte podjetništva kot obrtništva. Pa ne mislim nič slabega, le drznost bi želel poudariti. Napredovanje z majhnimi koraki, z lastnimi sredstvi na omejenem območju, napredovanje z večjimi koraki, s sredstvi investitorjev na globalnem trgu. S tem ne trdim, da je ena ali druga pot pravilna, želim si le nekaj več slednjih v naši družbi. Ideje, ljudi in vsebino imamo; vse, kar še potrebujemo, so pogum, želja in podporno okolje, da bi z nekaj uspešnimi primeri trasirali tudi to pot.«
(Ingrid Drozg)
.gif)
