Slovensko okolje ni naklonjeno tveganju
Pogovarjali smo se s prof. dr. Miroslavom Rebernikom, predstojnikom Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij ter predstojnikom Katedre za podjetništvo in ekonomiko podjetja na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki nam je predstavil svoj pogled na podjetništvo.
M.D.: Gospod Rebernik, za intervju z vami smo se odločili, ker veljate za profesorja z odličnimi povezavami s tujino in enega vodilnih strokovnjakov za podjetništvo pri nas. Lahko podrobneje predstavite svojo kariero?
M. Rebernik: "Po diplomi na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru (EPF) sem 8 let delal v elektrogospodarstvu. Leta 1985 sem se zaposlil na EPF, kjer se ukvarjam z ekonomiko podjetja in s podjetništvom. V tem času sem magistriral, doktoriral in opravil vse obveznosti, povezane s habilitacijo, delal raziskave, pisal knjige, članke. Zraven tega, da sem predstojnik Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij ter Katedre za podjetništvo in ekonomiko podjetja, intenzivno sodelujem tudi pri Tovarni podjemov, ki je eden izmed projektov, s katerimi poskušamo uveljavljati podjetništvo in spoznanje, da je podjetništvo ena od možnih karier, da ni nujno, da čakaš, da te nekdo zaposli, temveč da so posamezniki zmožni ustvariti podjetje in zaposlovati. S kolegi organiziramo tudi letno konferenco o podjetništvu in inoviranju PODIM, kjer se je lani zbralo 300 udeležencev in kjer skušamo graditi zavedanje o pomenu inovativnosti in podjetnosti, da je iluzije socializma, da bo nekdo skrbel za tebe, nepreklicno konec. To ne pomeni, da je konec socialnih pravic in vseh pozitivnih vidikov, temveč da je konec razmišljanja, saj bo to naredil nekdo drug namesto mene."
M.D. Kdaj je po vašem mnenju pravi čas za vstop v podjetništvo?
M. Rebernik: "Raziskave kažejo, da se največ ljudi za podjetništvo odloči v starosti med petindvajsetim in štiriintridesetim letom. To pa je le statistika, saj imate ljudi, ki naredijo odlično podjetje, s šestnajstimi ali pa osemdesetimi leti. Veliko je odvisno od spleta okoliščin, za uspešno podjetje pa potrebujete tri ključne elemente: podjetnika in njegov tim, resurse ter poslovno priložnost, vse troje pa se mora ujemati, da dobimo podjem. Zelo mladim ljudem večinoma primanjkuje izkušenj, da bi zaznali poslovno priložnost, zato v starostnem obdobju, ko si še nabirajo izkušnje, ne vidim velikega pomena v navduševanju, naj naredijo svoje podjetje. Zdi se mi pomembno, da mladi posamezniki dobijo vrhunsko znanje na področju svoje specializacije, ob tem pa tudi podjetniško znanje in mehke veščine, kot so znanje o timskem delu, o sodelovanju, o ustvarjalnih procesih, pogajanju, lobiranju, networkingu. Redki so talenti, ki imajo takšne veščine že zelo mladi."
M.D. Kaj potrebuje podjetnik za uspeh?
M. Rebernik: "Potrebuje produkt ali storitev, za katero je nekdo na trgu pripravljen plačati, sposoben pa mora biti ustvariti podjetje, ki bo znalo te produkte proizvajati. Podjetništvo je štiridimenzionalni sistem. Podjetnik potrebuje sanje, biti mora sposoben videti v prihodnost in si projicirati bodoče stanje na trgu (Dream). Mora znati nekaj narediti (Do). Podjetnik si mora upati, drzniti (Dare). V tem kontekstu se pokaže tudi odnos okolja do podjetništva in tveganja. So okolja, ki tveganja in neuspeha ne tolerirajo, kot recimo pri nas v Sloveniji ali v Nemčiji. V drugih okoljih, zlasti v ZDA, je drugače, veliko je vredno, če poskusiš, četudi ne uspeš. Marsikje lažje dobiš zaposlitev ali zagonski kapital, če pred tem nekajkrat poskusiš, s tem pridobiš izkušnje. Za razcvet podjetništva je potrebno širše spodbudno družbenoekonomsko okolje. Četrta dimenzija je delegiranje (Delegate). Podjetnik mora delegirati, saj ko podjetje raste, sam nima vseh veščin, ne more biti dober razvojnik, vodja, kontrolor. V kolikor dela obveznosti ne delegira, ni sposoben sanjati, iskati novih idej in konceptov. Izgubi elementarno dimenzijo, ki mu omogoča uspešnost. Z delegiranjem in prepuščanjem odgovornosti pa lahko ustvari kreativne posameznike, na katerih temelji prihodnji razvoj podjetja."
M.D.: Kako prepoznati najboljše ljudi?
M. Rebernik: "Ključni element je ta, da posamezniku omogočiš, da razvije svoje potenciale, da ga zadolžiš in da mu omogočiš, da sam najde rešitve. Mislim, da preveč kontrole ni dobro. Kontrola mora biti le na določenih odločitvenih točkah."
M.D.: Slovenija ne slovi ravno po inovativnosti, kreativnosti, mnogo bolj po rutini, ki pa danes ne prinaša več uspeha. S sodelavci pripravljate raziskavo GEM za Slovenijo, ki je največja raziskava podjetništva na svetu. Kako naj Slovenija izboljša konkurenčnost svojega gospodarstva?
M. Rebernik: "Slovensko okolje ni naklonjeno tveganemu razmišljanju, kar pripisujem sedemdesetim letom komunizma in ne nacionalnemu karakterju. Ne verjamem, da je slovenski nacionalni karakter drugačen, kot je kateri koli drug, temveč da gre za ostanke prejšnjih dob, ki so zasidrane znotraj družine in se vcepijo otrokom v najzgodnejši mladosti. To pomeni, da bosta potrebni generacija ali dve, da se bodo te vrednote preoblikovale, da bosta ambicioznost in tveganje nekaj, kar je vrednota, in ne nekaj negativnega. Ko bo prevladalo spoznanje, da je podjetništvo pomembna razvojna sila, bo postopoma biti bogat prenehala biti psovka, temveč bo pomenilo, da je posameznik ustvarjalen, da je tvegal, da je imel tudi srečo. Tranzicijsko obdobje je pustilo dvome pri posameznikih in njihovem premoženju. Ko bodo prišle generacije, ki so si svoje premoženje pridobile brez kančka suma, bo to premoženje cenjeno. Pri projektu GEM (Global Entrepreneurship Monitor) sodelujemo z London Business School, kjer ima ta raziskava sedež in se je leta 1998 ta iniciativa tudi formirala. V projekt smo vstopili leta 2002, za Slovenijo raziskavo vodi naš inštitut. Na podlagi tega projekta ugotavljamo stanje podjetništva v Sloveniji. Velika prednost te raziskave je v tem, da je vanjo vključenih preko 40 držav. Z raziskavo dobimo reprezentančne podatke, ki jih lahko primerjamo s tujino in jih opazujemo v povsem drugačni perspektivi. Recimo kolegi iz Nove Zelandije imajo na voljo iste podatke kot mi. Raziskava je dragocen vir informacij, saj ugotovimo stvari, ki jih sami mogoče ne bi. Druga prednost je ta, da je na tak način slovensko podjetništvo vpleteno v network globalnega podjetniškega raziskovanja. Ne delamo raziskav, pomembnih samo v Sloveniji in za njo, temveč se lahko primerjamo z ostalimi. In to je ogromno ter pomembno delo. Vse skupaj koordinira ekipa na London Business School, ki skrbi za neoporečnost raziskovalnih postopkov in harmonizacijo podatkov. V okviru te raziskave anketiramo odraslo prebivalstvo; z denarjem, ki ga pridobimo preko raznih projektov, in s pomočjo nekaterih podjetij si lahko privoščimo vzorec 3.000 ljudi. V Veliki Britaniji zberejo dovolj virov, da imajo vzorec 27.000 ljudi, Švedi anketirajo 32.000 ljudi. Raziskava GEM je pokazala, da je glede na število odraslih prebivalcev, ki se ukvarjajo s podjetništvom ali bodo svoje podjetje v kratkem ustanovili, Slovenija na repu držav, ki sodelujejo v raziskavi. V Sloveniji so na začetku svoje podjetniške poti 4 odstotki prebivalstva, v Novi Zelandiji je takšnih prebivalcev 17 odstotkov. Pri nas se torej za podjetništvo odloči vsak petindvajseti odrasli prebivalec, v Novi Zelandiji pa vsak peti. In kaj to pomeni? Predstavljajte si, greste na zabavo in vsak peti je podjetnik, ki se sooča s podobnimi težavami kot vi. Pri nas je na zabavi podjetnik komaj vsak petindvajseti. Že to je mehanizem, ki sam spremeni odnos do podjetništva. Če je podjetnik eden od petindvajsetih, je črna ovca, pri enem od petih je to povsem normalno. A ne gre samo za število posameznikov, za količino. Gre tudi za kakovost, brez katere slovensko gospodarstvo ne more uspeti. Žal šepamo tudi na tem področju, saj nam manjka visokoizobraženih podjetnikov, ki bi imeli inovativne produkte, ki bi temeljili na novih tehnologijah. "
Misel dr. Miroslava Rebernika: "Žal tudi ambicije po rasti novonastalih podjetij hitro usahnejo. Podjetniško okolje v Sloveniji pač še ni dovolj spodbudno, da bi najkreativnejše in najprodornejše posameznike spodbujalo k podjetniški karieri."
(Rok Huber)
.gif)
