| 

Poslovne priložnosti

Finski trg ima prostor tudi za slovenske izdelke

Finski trg ima prostor tudi za slovenske izdelke

10.12.2008 ob 08:23

Finska velja v svetu za tehnološko eno najnaprednejših držav z izvoznimi izdelki z visoko dodano vrednostjo, država z nekaj več kot petimi milijoni prebivalcev pa zelo veliko tudi uvaža. Zato je Finska, članica EU in edina izmed skandinavskih držav v območju evra, lahko izredno zanimiva za slovenska podjetja, ki so tam trenutno skromno zastopana.

Trgovinska menjava med Slovenijo in Finsko je lani dosegla nekaj manj kot 150 milijonov evrov, od česar je na slovenski izvoz odpadlo 64 milijonov evrov, na uvoz pa 83 milijonov evrov. Letos naj bi se menjava močno zmanjšala, saj naj bi slovenska podjetja na Finsko izvozila za slabih 30 milijonov evrov, uvozila pa za približno 50 milijonov evrov.

Tudi nabor izdelkov, s katerimi podjetja trgujejo, je precej omejen. Na uvozni strani so to predvsem telefonski aparati (Nokia), na izvozni strani pa različne vrste jekla. Zato je prostora za sodelovanje med podjetij še veliko, največje pa obstajajo na področju telekomunikacij, lesne in papirne industrije, kemične industrije, farmacevtskih in medicinskih izdelkov, elektroindustrije, kmetijske mehanizacije, kovinsko predelovalne industrije in metalurgije, informacijske tehnologije, prehrane in pijač, turizma, okoljevarstvenih rešitev...

Finska ima eno najbolj internacionaliziranih gospodarstev, ki je glede na obseg visokotehnoloških izdelkov in na znanju temelječih storitev na drugem mestu, takoj za Irsko. Hiter finski razvoj pa se je dobro začel v 60. in 70. letih minulega stoletja. Pred in po drugi svetovni vojni je bila finska relativno revna kmetijska država, tako je bilo npr. v 50. letih minulega stoletja več kot polovica prebivalstva zaposlenega v primarnem sektorju, predvsem v kmetijstvu.

Njen hiter gospodarski razvoj pa se je začel po vključitvi v EU, temeljil pa je na razvoju informacijske in komunikacijske tehnologije ter zabavne elektronike. V zadnjih petih letih prejšnjega stoletja se je proizvodnja teh sektorjev povprečno letno povečala kar za 36,3 odstotka, zaradi česar se je delež predelovalne industrije v bruto domačem proizvodu povečal na izredno visokih 28,4 odstotka, kasneje pa se je zmanjšal. Finska je leta 1991 zdrsnila v globoko recesijo, ki je najbolj spominjala na veliko ameriško gospodarsko krizo v 30. letih minulega stoletja.

Finsko je leta 1991 prizadela kombinacija gospodarskega pregrevanja, slabih finančnih razmer v zahodnoevropskih gospodarstvih, razpad Sovjetske zveze in s tem ukinitvijo klirinškega trgovanja. Takrat so se cene nepremičnin in delnic prepolovile, zato je vlada uvedla pravo "šok terapijo" gospodarstva, kar se je izkazalo za dobro rešitev. Podjetja so se namreč prestrukturirala in postala ena najkonkurenčnejših na svetu.

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 27.11.2008, Avtor: Bojan Pivk

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sreda
od 12 do 24 °C

Četrtek
od 10 do 24 °C

Petek
od 7 do 22 °C

Sobota
od 7 do 21 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat