Libija ponuja priložnost slovenskim podjetjem
Libija sodi med po bruto domačem proizvodu (BDP) pet najbogatejših afriških držav, 95 odstotkov izvoza in skoraj polovico BDP pa ustvari s proizvodnjo nafte in zemeljskega plina. Država razen nekaj kmetijstva praktično nima druge industrije, z otoplitvijo političnih odnosov z Zahodom pa se to spreminja, saj jo tujci vse bolj "na novo" odkrivajo.
Libija si zaradi visokih prilivov od prodaje nafte in zemeljskega plina lahko privošči precej socialno politiko do svojih dobrih šest milijonov prebivalcev. Ti v primerjavi z državami v soseščini uživajo tudi višje prihodke, zato številne tuje multinacionalke po otoplitvi skoraj 20 let slabih odnosov med Zahodom in Libijo zaradi njene podpore svetovnemu terorizmu v tej državi odpirajo predstavništva in sklepajo posle. Precej priložnosti se na libijskem trgu ponuja tudi slovenskim podjetjem, praktično na vseh področjih, saj, kot omenjeno, ima Libija razen naftne industrij zelo skromne industrijske zmogljivosti.
Menjava med Slovenijo in Libijo je skromna, saj je lani dosegla le okrog 35 milijonov evrov, pri čemer je precej uravnotežena, v prvih osmih mesecih letos pa je slovenski izvoz dosegel 16 milijonov evrov, uvoz pa 11 milijonov evrov. Libija je po mnenju nekaterih slovenskih gospodarstvenikov potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja, predvsem zaradi nekaterih poslovnih vezi, ki so še ostale pri skupnih projektih med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo. Pri tem tudi ni zanemarljiva naklonjenost libijskega vodstva, predvsem dolgoletnega predsednika Moamerja Gaddafija, do držav nekdanje Jugoslavije, kar s pridom izkoriščajo predvsem podjetja iz Srbije, BiH in Hrvaške.
Priložnosti na libijskem trgu je precej, še posebej, ker je država v zadnjih dveh letih sprejela številne reforme, s katerimi se želi iz socializma obrniti v kapitalizem. Poleg tega ji visoki prihodki od prodaje nafte omogočajo izvedbo številnih projektov, tako socialnih kot infrastrukturnih. Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju energetike, gradbeništva, gradbenega inženiringa, telekomunikacij, rešitev za oskrbo s pitno vodo, opreme za elektrarne, farmacije, zdravstvenih pripomočkov, turizma, kmetijstva in dobav hrane. Libija kot puščavska država z omejenimi možnostmi za kmetovanje namreč več kot 80 odstotkov hrane uvozi.
Libija je arabska država, z večinskim muslimanskim prebivalstvom (suniti), zato je za tujce vstop na ta trg relativno težak, predvsem zaradi lokalnih posebnosti. Kljub temu, da je Libija arabska država, je treba poudariti, da se ti kljub navidezni podobnosti zelo razlikujejo, zato številni gospodarstveniki delajo veliko napako, ko jih med seboj enačijo. Drži pa, da je pri pogajanjih z arabskimi partnerji za pridobitev posla potrebnega veliko časa in potrpljenja. Arabci veliko dajo na osebne stike in prijateljstvo, na področju pogajanj pa je priporočljiv način pritisni-popusti.
Kot ocenjujejo tuji gospodarstveniki, ki delujejo v Libiji, je v državi najbolje poslovati preko lokalnega partnerja in s postopnim nastopom.
Vir: Moj spletni priročnik š.t 48; povzeto po: www.izvoznookno.si, 13.11.2008, Avtor: Bojan Pivk
