| 

Uporabne informacije

Poslovna darila in davki

Poslovna darila in davki

02.12.2008 ob 10:46

Prihaja čas nakupovanja poslovnih daril in obdarovanja svojih poslovnih partnerjev, zaposlenih, sodelavcev ... Zato si poglejmo poslovna darila še z vidika davčne zakonodaje. Glede obdarovanja je z davčnega vidika pomembno, kako se darila obravnavajo pri darovalcu in kako pri prejemniku darila.

 

Davčno obravnavanje daril pri prejemniku

Glede na določila Zakona o dohodnini sodijo darila v skupino prejemkov “drugi dohodki”, pri čemer darila med fizičnimi osebami niso predmet obdavčenja z dohodnino. Pač pa so z dohodnino obdavčena darila, ki jih fizične osebe prejmejo od gospodarskih subjektov. Načeloma torej velja, da mora podjetje, ki fizični osebi, ki ni delavec podjetja ali njegov družinski član, podari darilo, ob tem obračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25%. Pri tem je potrebno opozoriti, da se denarna vrednost darila obravnava kot neto prejemek, kar pomeni, da se obračun akontacije dohodnine opravi tako, da se vrednost darila obruti (pomnoži s količnikom 1,333), na obruteni znesek pa se zatem obračuna akontacija dohodnine. Podjetje mora o obračunani in plačani akontaciji dohodnine obvestiti tudi prejemnika darila, za potrebe obračuna akontacije dohodnine pa mora od njega pridobiti tudi osebne podatke, vključno z davčno številko. Tu se torej srečamo s tistim manj prijetnim delom obdarovanja, ki se mu lahko izognemo, če smo seznanjeni z davčno obravnavo daril oziroma če pri izbiri daril upoštevamo tudi določbe davčne zakonodaje. Naj poudarim, da zgoraj opisano pravilo glede obdavčitve daril velja za darila drugim fizičnim osebam, ne le poslovnim partnerjem. Izjema so delavci podjetja in njihovi družinski člani. V tem primeru se darilo obravnava kot dohodek iz zaposlitve, točneje kot boniteta. To pa pomeni, da se vrednost darila oziroma ugodnosti všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost in v osnovo za obračun akontacije dohodnine zaposlenega.

Vsa darila pa se vendarle ne obdavčujejo na opisani način. Zakon o dohodnini namreč pozna tudi izjeme - prve se nanašajo na bonitete oziroma darila delavcem podjetja, druga pa na darila manjših vrednosti, ki jih podjetje da drugim osebam.

Zakon o dohodnini torej določa, da se kot bonitete ne obravnavajo:

  • Ugodnosti manjših vrednosti, ki jih podjetje zagotavlja vsem delavcem pod enakimi pogoji. Tu so med drugim mišljene tudi pogostitve zaposlenih ob raznih praznovanjih.
  • Darila otrokom zaposlenih, če so darila dana v mesecu decembru otrokom do 15. leta starosti, vrednost daril pa ne presega 42 €.

Bonitete, ki jih podjetje delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 €. Podjetje lahko torej ob novoletnih praznikih pogosti svoje zaposlene, njihovim otrokom do 15. leta starosti pa v decembru podari darila do vrednosti 42 €, ne da bi moralo pri tem obračunati akontacije dohodnine.

Kako pa je z darili poslovnim partnerjem? Glede daril, ki jih podjetje da osebam, ki niso delavci podjetja ali njihovi družinski člani, Zakon o dohodnini določa, da darilo ni obdavčeno z dohodnino, če njegova vrednost ne presega 42 € oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 €. Če torej podjetje med letom svojih poslovnih partnerjev ni obdarovalo oziroma če skupna vrednost daril posameznemu poslovnemu partnerju v tekočem letu še ni presegla 42 €, jim ob novoletnih praznikih lahko podari darila do vrednosti 42 €, ne da bi moralo ob tem obračunati akontacijo dohodnine.

 

Davčno obravnavanje daril pri darovalcu

Vštevanje odhodkov med davčno priznane odhodke je odvisno od tega, kateri osebi oziroma s kakšnim namenom je darilo dano. Če podjetje da darilo zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, odhodek v zvezi s takim darilom ni davčno priznan odhodek. Enako velja za darila drugim osebam, ki jih ni mogoče obravnavati kot darilo poslovnemu partnerju (reprezentanca) ali kot darilo potencialnim kupcem (reklama). Če pa podjetje da darilo poslovnemu partnerju, se odhodek, povezan s tem darilom, obravnava kot strošek reprezentance. Z drugimi besedami: 50% zneska odhodkov, povezanih z darili poslovnim partnerjem, se všteva med davčno priznane odhodke. Naj na tem mestu opozorim, da mora podjetje oziroma podjetnik voditi evidenco danih daril poslovnim partnerjem ali drugim osebam, ki omogoča, da v primeru, ko skupna vrednost daril enemu prejemniku v poslovnem letu preseže 84 €, obračuna akontacijo dohodnine.

Če pa podjetje oziroma podjetnik da darilo potencialnemu kupcu v okviru reklamiranja svojih izdelkov oziroma storitev, se odhodek, povezan z darilom, obravnava kot strošek reklame in se v celotni vrednosti všteva med davčno priznane odhodke. Z vidika vštevanja med davčno priznane odhodke podjetja so torej darila potencialnim kupcem obravnavana bolj ugodno kot darila poslovnim partnerjem. Pri tem se nam postavlja vprašanje, kdo je poslovni partner, kdo potencialni kupec in kdo druga oseba. Razlage teh pojmov ne najdemo v nobenem davčnem predpisu, običajno pa se kot poslovni partnerji obravnavajo kupci in dobavitelji (vključno s posredniki, svetovalci in drugimi osebami, s katerimi je podjetje v poslovnem odnosu). Za razmejevanje med stroški reprezentance in stroški reklame pa je bolj pomembno, na kakšen način je darilo dano in čemu je prvenstveno namenjeno. Kadar obdarujemo poslovne partnerje, so obdarovanci vnaprej izbrane podjetju poznane osebe. Kadar dajemo darila v reklamne oziroma promocijske namene - torej z namenom širjenja informacij o proizvodih in storitvah ter z namenom pridobivanja novih kupcev - pa so reklamna darila običajno na razpolago na javnem mestu (npr. na javni prireditvi, na sejmu ipd.) in dostopna vsem udeležencem ali mimoidočim. Pri darilih, ki jih podarjamo v reklamne namene, je pomembno tudi to, da se kot strošek reklame obravnavajo le, če je na njih odtisnjen logotip podjetja. Seveda je tudi v primeru reklamnih daril darilo, katerega vrednost presega 42 €, pri prejemniku obdavčeno z dohodnino. Najbrž pa bi bilo povsem nesmotrno v reklamne namene podarjati predmete, katerih vrednost dosega ali celo presega ta znesek.

 

Kako je z davkom na dodano vrednost pri darilih?

Z darili pa je povezano tudi vprašanje pravice do odbitka DDV-ja. Splošno pravilo je, da se DDV, ki ga podjetje plača ob nabavi predmetov, ki jih daje kot darila, ne priznava kot odbitni DDV. Pri tem je popolnoma vseeno, kakšen je namen darila oziroma kdo je prejemnik darila (darilo zaposlenemu, darilo poslovnemu partnerju kot reprezentanca, darilo v reklamne namene, darilo drugi osebi). Če torej nabavimo predmete, ki jih bomo podarjali, DDV-ja ne smemo odbijati, če pa smo ob nabavi odbili DDV in smo se pozneje odločili, da bomo predmete podarili, moramo ob njihovi podaritvi obračunati in plačati DDV od nabavne vrednosti teh predmetov. Malce drugače je, če podarjamo lastne proizvode. V tem primeru moramo ob njihovi podaritvi obračunati in plačati DDV od polne lastne cene proizvoda.

Glede priznavanja odbitka vstopnega DDV-ja Zakon o davku na dodano vrednost pozna dve izjemi, in sicer:

  • brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da jih ni mogoče prodajati;
  • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 €.

V vseh ostalih primerih pa se torej DDV ne sme odbijati oziroma ga je potrebno ob izročitvi darila obračunati in plačati.

Vir: Davčni vidik daril: Obdarovanje in davki, Janja Perme, objavljeno v številki 456 z dne 24.11.2008, www.revijakapital.com

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Petek
od 2 do 14 °C

Sobota
od 5 do 13 °C

Nedelja
od 2 do 5 °C

Ponedeljek
od -3 do 5 °C

Anketa

Ste inteligentni?
Da, imam se za pametnejšega od večine
Mislim, da sem povprečno inteligentna oseba
Inteligenca ni najpomembnejša, imam mnoge druge vrline
Ravno prav, da lahko izpeljem vse, kar si zamislim

    rezultat