| 

Aktualno

Kriza je in bo globalni izgovor politike za marsikaj!

Kriza je in bo globalni izgovor politike za marsikaj!

Ali prihaja finančna kriza ali ne? Nihče ne ve natančno, vsi pa se sklicujejo nanjo bodisi v finančnih krogih, stroki in politiki?

Ameriške finančne institucije so povzročile veliki pok, ko so že tretjič v zgodovini "nategnili" ljudi, da plačajo zgrešene posle nekaterih finančnih institucij, kjer so se sredstva na podlagi jalovih hipotekarnih garancij izdatno prelivala v zasebne žepe. Za polom pa garantira država z interventnim zakonom. Država pa so davkoplačevalci. Torej bodo tudi davkoplačevalci plačali kar dvakrat isto zadevo.

V Sloveniji se ravnokar sprejema finančna zakonodaja, ki bi zaščitila domnevno varčevalce pred morebitnim kolapsom finančnih inštitucij, bank, hranilnic. Bistvo naj bi bilo obnovitev zaupanja, da je finančni sistem trden in varen.

So ljudje v preteklosti na banki lahko dobili posojilo na podlagi zaupanja brez garancije. Niso. Najmanj kar je bilo potrebno je bilo plačilo zavarovalne premije, v večini primerov pa so morali za posojilo jamčiti z večkratno vrednostjo hipoteke. Zaupanje jim ni prav veliko pomenilo.

Če je namen tega, da ljudje ne izgubijo svojih netto hranilnih vlog ima vse skupaj smisel vendar so bila opozorila Bogdana Baroviča iz SNS na mestu. Po nekih podatkih naj bi imel vsak Slovenec na banki privarčevanih 8.000 evrov netto, medtem, ko naj bi Slovenija zadolžila vsakega prebivalca minimalno 6.000 evrov.

Vse bolj se mi dozdeva, da delodajalci, politiki in strokovnjaki uporabljajo globalno finančno krizo kot izgovor za uresničevanje ciljev nekih finančnih elit v škodo vsega drugega prebivalstva (odpuščanje, pokrivanje zgrešenih finančnih investicij, krčenje socialnih pravic ...).

Po eni strani se govori o tem, da je treba gospodarstvo razbremeniti davščin, po drugi strani se vsi čudijo kako se razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci znižuje proti razmerju 1:1, ko je bilo nekoč 3:1. In, če se davščine znižujejo je to logična posledica, da se to osnovno razmerje, ki ogroža stabilnost pokojninske blagajne, podira.

Bomo res sledili in kopirali ameriške ukrepe. Lepo bi bilo, če bi se država spomnila SIB banke, Les banke in še kakšne propadle finančne institucije, takrat ljudem ni nihče garantiral. Prav bi bilo, če bi se država spomnila tudi teh ljudi. Ampak običajno se ščiti bankirje, šele potem komitente.

In prav strašenje s finančno krizo bo verjetno prisililo tudi vse države, da bodo ratificirale Lizbonsko pogodbo, saj so že prav kmalu nove volitve v EU parlament.

In konec koncev ta finančna kriza traja že najmanj od prevzema eura naprej, pa vsi so zagotavljali kako bo državljanom čedalje bolje. Na vseh področjih so zadeve evropsko primerljive, le plače in vrednotenje dela bo še naprej na Balkanskem nivoju pa še ta nas počasi že prav lepo prehiteva na marsikaterem področju. Če ima delavka v Moldaviji plačo 270 evrov in naša delavka v Muri 360 evrov potem res ne vem, kaj je evropsko primerljivo.

Sicer pa bo kmalu ob takih trendih obveljalo načelo delodajalcev, da delavci zaradi večje konkurenčnosti gospodarstva delajo za hrano kot prostovoljci, da si bodo lahko kapitalisti delili dobiček. In verjetno bo to tudi razlog, da se bodo tuji delavci začeli in se že vračajo v svoje matične domovine, saj so spoznali, da zahodno evropske države niso obljubljene rajske dežele za vse ljudi enakopravno in, da je svoboden trg pretoka kapitala in ljudi v EU bolj teoretična kot praktična kategorija.
 

Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., Blog: Rafael Zupančič - Raf

sorodni članki